Dinozavri so moje življenje

Redki so v Sloveniji slišali, brali ali celo po mestnih ulicah v živo videli dinozavra, ki se svobodno sprehaja naokoli. Matic je s svojo maketo, 2,6 metra višine in 4 metre dolžine, kopijo pravega dinozavra, tako rekoč nezdružljiv. Na ramena si naloži 25 kg težko maketo, s svojimi nogami vstopi v njene, se vanjo priveže in oponašajoč prave gibe dinozavra, sprehodi po mestnih ulicah. Otroci, ki ga srečajo so navdušeni. Matic presrečen, saj se mu je uresničila otroška želja. Imeti na dvorišču dinozavre, ki jih je nekoč videl na filmskem platnu v filmu Jurassic Park, tistega davnega leta 1993. Je edini v Evropi, ki mu je to prava služba in je za to, v kar verjame, pripravljen storiti marsikaj. Na travnatem dvorišču pred domačim pragom si želi narediti največji spektakel z živimi dinozavri v Sloveniji. Spektakel, kot ga pri nas še ni bilo. Doma ima 6 dinozavrov, vulkan, laserje in meglo. Lastnoročno je izdelal tudi gnezdece, v katerem je dinozaverček, ki se zvali sam. Želi si narediti predstavo z interakcijo, kjer bodo otroci dinozavre lahko tudi pobožali in nahranili. Za uspešno realizacijo projekta potrebuje ljudi, ki bi vanj verjeli in si ga tako močno želeli, kot vanj verjame in si ga želi sam.

Iz televizijske hiše ZDF so ga poklicali za snemanje skrite kamere, ki je bila nagrajena. Njegova največja stranka je Mercedes benz. Povabili so ga v Hannover, kjer je bil dinozaver element skrivnostnega projekta, izpeljanega na zavidljivi profesionalni ravni. Matic se je v maketi dinozavra že sprehodil po Tržaških ulicah in doživel prisrčen sprejem mimoidočih. »Nihče se ne more upreti dinozavru, saj je to nekaj, kar fascinira tako mlade, kakor tudi starejše. Dinozavri popestrijo dogajanje povsod, kjer so otroci in odrasli. Najsibodi gre za praznovanje rojstnega dne, poroke ali kakšnega drugega dogodka.«

Kdaj ste začutili, da se pri vas prebuja zanimanje za dinozavre?

Dinozavri so me zanimali že od nekdaj. Odkar vem zase. Leta 1993 je na platna prišel Jurassic Park in takrat sem bil star natanko 8 let. Spomnem se, kot bi bilo včeraj. Edino, kar mi je švigalo po glavi je bila misel, da si želim to, kar je bilo prikazano na filmskem platnu, imeti tudi jaz. In to kar doma. Takrat te možnosti seveda še ni bilo. Da bi lahko človek kar doma, na svojem vrtu imel vse, kar je videl na filmskem platnu.

Leta so hitro minevala. Končal sem osnovno šolo, se vpisal v srednjo, družil s prijatelji, si našel dekle in pričel s službo. Okupiram z vsem, kar mi je tedaj prineslo vsakdanje življenje, sem dinozavre nekako potisnil na stran. Takrat sem nanje preprosto pozabil. Vsaj mislil sem tako.

Ljudje resnično delajo najrazličnejše stvari, jaz pa sem si želel početi nekaj, česar drugi ne.

Službe so bile in tudi ne. Delal sem praktično že skoraj vse, kar si je mogoče zamisliti. Imel sem službo, ki sem jo zaradi spleta okoliščin pustil, kasneje, v pekarni, pa sem zaradi pomanjkanja sredstev službo izgubil. Takrat sem se vsedel za računalnik in si zabičal: »Sedaj je pa dovolj«. Vprašal sem se, kaj bi rad počel? Kaj bi lahko delal, česar drugi ne? Kaj je tisto, česar na trgu ni?

Kdaj ste dobili odgovor na Vaše vprašanje in našli tisto, kar vas je nagovorilo. Tisto, za kar ste (za)čutili, da je to to?

Minil je večer, noč se je že skoraj prevesila v novo jutro in v nov dan, ko sem bil še vedno tam. Na začetku. Ko sem še vedno brskal po internetu in premišljeval, kaj bi lahko počel. S čim bi se lahko ukvarjal? Kaj bi me tako prevzelo, da bi se temu lahko z vsem srcem in dušo predal? To, čemur bi se lahko res posvetil in v tem izjemno užival? Seveda sočasno tudi zaslužil, kajti položnice je treba plačati in tudi družino morava s partnerko preživeti.

Nenadoma, so mi tako rekoč mimogrede, na misel prišli dinozavri. Pomislil sem, da sem bil kot otrok izjemno navdušen nad vsem, kar je bilo povezano z življenjem v dobi dinozavrov. Le kaj se je zgodilo z dinozavri, ki sem jih nekoč tako zelo občudoval?

Samo žena je vedela, v kaj se spuščam, mamo sem prosil za finančno pomoč

Našel sem spletno stran, kjer so Kitajci ponujali makete dinozavrov. Ugotovil sem, da so glede njihove izdelave res najboljši. Dandanes je seveda veliko firm, ki se ukvarja s proizvodnjo maket dinozavrov, ampak so pri izdelavi bolj površni. Uporabljene barve in odtenki so slabše kakovosti, pa tudi izgled je recimo temu bolj slab približek podobi pravega dinozavra. Jaz pa sem iskal nekaj, kar bi se po izgledu tako zelo približalo dinozavru, da bi lahko človek, ob pogledu nanj, za trenutek pozabil, da pred njim ne stoji izumrli dinozaver.

Odločil sem se poskusiti. Kontaktiral sem podjetje na Kitajskem in povprašal, ali bi mi lahko dinozavra preprosto kar poslali. Stvari so se seveda zapletle že kar takoj. Največji problem je bila dostava v Slovenijo. Uvoz v Slovenijo je svojevrsten izziv, kar smo rešili in 4. januarja leta 2015 sem pogodbo podpisal, 1. aprila je dinozaver bil pri meni doma.

Kjerkoli se pojavi dinozaver, je odziv otrok neverjeten

Smo leta 2015. Doma imate dinozavra. Kaj sedaj? S kakšnim namenom ste ga kupili? Kaj naj bi z njim počeli? Čemu naj bi služil?

Zamisel je bila že od vsega začetka jasna. Dinozavri so dodatna popestritev vsakršnega dogodka. Ni važno, ali je tematika dogodka vezana na dinozavre ali ne.

Ko me pokličejo in opozorijo, da dogodek nima neposredne povezave z dinozavri, jim odvrnem, da to ni problem. Bom že jaz naredil tako, da bo dogodek dosegel svoj namen. V kolikor bi se pripetilo, da animacija ne bi imela želenega učinka, bi stranki vrnil denar. Kar se pa še ni pripetilo.

Iz daljave prihaja podoba, ki se vede in premika kot dinozaver. Tisti isti dinozaver, ki so ga otroci videli na platnu, DVD, ali v video animaciji. Si predstavljate? Verjemite mi, da ima tovrsten nastop, tovrstna pojava vedno učinek. Dinozaver nikoli ne ostane neopažen. Nikoli se še ni zgodilo, da ne bi prišel do izraza in otroci so preprosto navdušeni.

Kjerkoli so ljudje in otroci, tam so lahko tudi dinozavri

Skušam si predstavljati rojstno dnevne zabave, morebiti kakšen poseben dogodek, sejem, kjer nenadoma opaziš nekaj, kar te spomni na dinozavra. Katere so še priložnosti, kjer lahko dinozaver popestri dogajanje?

Nakupovalni centri, vrtci in šole. Dinozaver je lahko tudi del dodatne izobraževalne vsebine. Poseben gost na veselici, obletnici ali poroki. Lahko se pojavi tudi v sklopu sejma.

Bil sem že v Zagrebu in Italiji. Nastopal sem tudi pri projektu, ki ga je snovala tv hiša ZDF. Moj največji naročnik pa je bil Mercedes Benz, kjer sem v 5 dneh nastopal za izjemno pomembno promocijsko kampanjo, ki pa naj za sedaj ostane še skrivnost. Priznati moram, da je bilo v Hannovru izjemno dobro poskrbljeno za varnost, tako mojo, kot tudi od dinozavra. Projekt je bil resnično vrhunsko izpeljan.

TV hiša ZDF, Mercedes Benz, Hannover, Italija, Hrvaška…kaj pa Slovenija?

S tujino dobro sodelujem. Več ali manj je delo, ki ga opravljam, povezano z njimi. Glede Slovenije si nekako še nisem uspel ustvariti mnenja, v čem naj bi bila zadržanost ljudi do popestritve dogajanja z dinozavri. Zelo rad ustvarjam tudi z baloni, tekačice, ki se napihujejo.

Posebnost animacije je v tem, da maketo oživiš

Ponudba dogodivščin za otroke je na trgu res izjemno pestra. Zdi se, kot bi se vsak dan pojavila nova možnost, kako še izkoristiti vse, kar nam ponujata narava in človeška domišljija. 

Zavedam se, da to, kar nudim, ni poceni. Daleč od tega. Glede ponudbe otroških zabav, sem eden izmed najdražjih. Zavedam se, da so stroški za starše visoki, vendar so tudi upravičeni s strani rekvizitov, ki jih potrebujem. Dinozavre moram namreč dostaviti, za kar potrebujem prikolico in avto, ki zmore vse pripeljati. Predstava je lahko tudi v obliki animacije, pri kateri potrebujem še pomočnika, saj jaz takrat prevzamem drugo vlogo. Seveda se cena razlikuje od želja, ki jih ima stranka. Imam tudi nekaj fosilov, ki jih lahko otroci spoznajo v živo.

Dinozavre imate sedaj 2 leti. Ali zahtevajo kakšno posebno vzdrževanje. Potrebujete zanje kaj specifičnega?

Maketa ni težka. Sicer tehta 25 kg, vendar teža kot takšna ni problem. Večja težava nastane pri animaciji. V kolikor želim namreč prikazati tiste prave gibe, ki so jih imeli dinozavri, postane to s 25 kg maketo, ki jo nosim na sebi, svojevrsten izziv. Posebnost animacije je v oživitvi makete. Da se le ta prične gibati in posnemati gibe pravega dinozavra.

V animaciji ni nič prepuščeno naključju ali improvizaciji.

V maketi je sistem za odpiranje ust, ki skrbi tudi za mežikanje oči, premikanje glave ter vratu. V trenutku, ko te zagledajo otroci, si (za)želijo, da se giblješ, skačeš, tečeš, obračaš in plešeš tako, kot to počno dinozavri, ki so jih videli na platnu. Če upoštevava, da moraš paziti na obrazno mimiko in na pravilne gibe telesa, postane tovrstni performans kar zahtevna stvar.

Seveda ne smeva pozabiti, da je potrebno oživeti dinozavra na način, kot ga predstavlja filmska industrija. Da se je bilo potrebno naučiti primernih gibov, sosledja korakov in verjetno je pri izvedbi potrebno upoštevati tudi časovne okvirje, ritem?

Točno tako. Vsak gib, vsako kretnjo je bilo potrebno naštudirat. V animaciji ni nič prepuščeno naključju ali improvizaciji. Vse kar danes vidite je rezultat študija, priprav in številnih vaj.

Kje ste črpali potrebne usmeritve?  

To je strast, strast in samo strast. Ko sem prvič zlezel v dinozavra, sem samo pomislil, da ga bom zapakiral in poslal nazaj na Kitajsko. V njem je bilo 50 stopinj celzija, jaz pa se nisem mogel premikat, ker sem bil privezan in občutek je bil takšen, kot bi bil v avionu. Celega dinozavra namreč nosiš samo na ramenih, v notranjosti pa si nanj privezan. Svoje noge imaš v njegovih in to je to. Kdor ima težave z zaprtimi prostori, ima tako rekoč klavstrofobijo, to zanj vsekakor ni.

Dnevno sem se sprehajal in vadil, vadil in še 1 krat vadil gibe dinozavra

Prvi izziv sem imel s privajanjem na sam mehanizem, ki ga maketa ima. Na to, da si v notranjosti privezan z izjemno malo manevrskega prostora. Spominjam se tistih svojih prvih korakov. Svojih začetkov. V kraju, kjer živimo, veljamo za precej neobičajno družino. Ko sem se pričel dnevno v dinozavru sprehajati po cesti, ki pelje skozi vas, so bili sosedi sprva začudeni, vendar niso bili posebej presenečeni, ko so ugotovili, da smo to mi.

Eden je še na Poljskem, drugi na Češkem, v Angliji sta 2 in vem še za štiri.

Gledal sem filme in skušal ugotoviti, kako se dinozavri premikajo. Videno sem v glavi memoriziral in skušal to prenesti v prakso. Svojo hojo sem seveda tudi snemal in jo v detajle analiziral.

Prvega aprila sta bili 2 leti, odkar sem dobil dinozavra in spomnim se, da sem bil takrat edini v Evropi, ki se je s tem profesionalno ukvarjal.

Danes nas je sicer že malce več, ampak sem še vedno edini, ki mu je to služba. Tista prava služba. Vir dohodka. Ostalim, ki se s tem ukvarjajo, je namreč to postranska dejavnost.

Pomlad in poletje sta verjetno tisti dve sezoni, kjer je lahko največ povpraševanja po živih dinozavrih na dogodkih?

Sezona za moje delo je lahko celo leto. Na žalost imamo pri nas malo tako velikih površin, kjer bi lahko dinozaver prišel do izraza. Maketa je namreč dolga 4 m, visoka 2,60 m in v kolikor ne govoriva o kakšni večji telovadnici, je dogodek težje izpeljati.

Dinozavri so ogromni in kot takšni zahtevajo določen tretma, manovriranje. Vsaka maketa je ročno delo.

Želim si, da bi maketa prišla do izraza, za kar potrebujem velik prostor, saj drugače ni takšnega efekta, kot bi lahko bil in za kar si prizadevam. Marsikatero rojstno dnevno zabavo sem odklonil, saj je bilo prizorišče premajhno, da bi lahko dinozaver prišel do izraza, zato sem raje rekel ne, kot da bi bila zabava polomija. Osebno imam raje iskren pristop, saj se ne želim udeležiti dogodka, kjer vnaprej vem, da se ne bi počutil v redu in tudi otrokom ne bi bilo všeč.

Za dinozavre je potrebno skrbeti. Zelo pazljivo jih je potrebno premikati. Paziti, kako se vstopi v njihove noge in tudi pri transportu je potrebno biti pozoren glede namestitve.

Dinozavre ste naročil na Kitajskem. Kupiti se jih da tudi v Evropi. Ali so zaradi ponudbe na trgu, cene maket dinozavrov v zadnjih 2 letih kaj padle?

Ne. Dinozavri držijo svojo ceno. Gre namreč za ročno delo in dinozaver je kot takšen, unikat. Vsaka brazda na koži je ročno narejena. Ni vnaprejšnjega kalupa, kamor bi ulili maso in bi tako dobili maketo dinozavra.

Iz kakšnega materiala pa so dinozavri?

Iz običajne pene. Ena plast je iz silikona, nato je plast najlonk, ki naredi občutek kože. Čez njo je ponovno dana plast silikona, prepleskana je z bencinom in mešanico bencina, silikona in oljnih barv. Ta moja maketa je tudi vodoodporna, tako da kapljice lepo spolzijo po njej. V kostumu je zelo vroče, saj uporabljeni materiali ne prepuščajo zraka.

Danes ne vidiš pogosto dinozavra, ki se sprehaja po ulici in bi bil tako dobra kopija, tako dober posnetek pravega dinozavra.

Imeli ste možnost, da ste se kot dinozaver že dvakrat sprehodili po Trstu.

Res je. Dvakrat sem v Trstu sodeloval pri promociji, ki je bila povezana s tematiko dinozavrov.

Dinozaver je zamišljen tudi kot »premična platforma« za promocijo različnih dejavnosti, obrti. Skratka je nekaj, kar vsepovsod pritegne pozornost.

Nekoč smo se sprehajali preblizu ceste in skoraj povzročili prometno nesrečo, saj so ljudje strmeli v dinozavra in skušali ugotoviti, kaj se dogaja.

Najlepše je takrat, ko vidiš, da lahko z dinozavrom še vedno obudiš domišljijo starejših otrok

Kakšne so vaše želje v povezavi z dinozavri? Kaj si želite?

Moja velika želja je, da bi lahko na svojem dvorišču naredil veliko animacijo z dinozavri. »Prvi živi Jurassic Park« pri nas. Jurassic Park, kjer se vse premika. Zakaj živalski vrt pritegne toliko zanimanja? Ker so v njemu žive živali, ki se premikajo. In to je tisto, kar pritegne.

Najlepše mi je takrat, ko do mene pristopijo otroci, čeprav vidijo, opazijo, da so to moje noge, vendar jih v trenutku zapopade preblisk in naj bodo stari 5 ali 10 let, pozabijo, da sem v maketi jaz.

Najlepša animacija, ki sem jo imel, je bila v Prirodoslovnem muzeju v Ljubljani. Otroci so prenočili v muzeju, zjutraj pa sem jih prišel zbuditi v dinozavru jaz. V množici otrok so bili tudi fantje, stari 12, 13 let, mislim, da jih je bilo ene 5, ki so bili ravno v tisti starosti, ko domišljija pusti prostor drugim stvarem. Prvih 10 minut so z njihove strani bile seveda pripombe, nato pa so taisti otroci dinozavra sprehajali po muzeju. Tako rekoč so me oni peljali naokoli. To je bilo nekaj najlepšega. Ko vidiš, da lahko z dinozavrom še vedno obudiš domišljijo otrok, ki so jo zamenjali z drugimi stvarmi.

Otroci so nekako zabrisali tisti razumski del in se prepustili čarobnosti trenutka. Čarobnosti prihoda dinozavra in se za nekaj časa prepustili dogajanju ter spontanemu druženju z dinozavrom.

V Sloveniji smo našli že 3 dinozavre. Celo v Vrhniki imamo odtis dinozavra v skali, vendar se o temu ne govori veliko.

Na svojem dvorišču želim narediti veliko animacijo z dinozavri

Imam predstavo, ki je največja lutkovna predstava v Sloveniji. Takšne pri nas še ni bilo. Doma imam 6 dinozavrov, od tega sta 2 lutki. Imam ptiča, ki dejansko frči. Njegov razpon kril meri čez 6 metrov. Imam Lili, ki je ročna lutka. Potem je tukaj še dinozaver, ki je marioneta. Imam tudi vulkan, laserje, meglo. Vse to je bilo zamišljeno kot dogodek za šole in vrtce, vendar na žalost ne uspem najti ljudi, ki bi se želeli pridružiti projektu, da bi ga skupaj izpeljali.

Osebno si ne želim, da bi bila to predstava, ki si ne bi zaslužila tega imena. Želim si, da bi lahko vsem prisotnim in sodelujočim uspel pričarat atmosfero in dogajanje, kot je bila pred toliko miljoni let. To si želim z vsem srcem.

Bralcem, ki si želijo sodelovati pri projektu in skupaj z mano ter publiko doživeti nekaj neponovljivega, edinstvenega in čarobnega, polagam na srce, naj stopijo v stik z mano, da poskusimo v Sloveniji narediti nekaj, kar ni naredil še nihče. Da bodo otroci, starši in vsi, ki bodo na predstavo prišli, ter mi, ki bomo animacijo delali, lahko ponosni, da smo uspeli začutiti to, kar še nismo imeli možnost začutiti prej. Potopiti se v svet živih dinozavrov. Predstava bi bila dolga največ 40 minut, ker otroci več ne zdržijo.

Včasih mi upade motivacija in premišljujem, kako naj se še lotim stvari, saj ugotavljam, da me iz tujine najdejo hitro, v Sloveniji pa nekako ne uspem priti do izraza.

Moja predstava ni izmišljena, ampak prava. Ni odrska predstava, ampak interakcija.

Srčno si želim narediti to predstavo. Srčno si želim srečati ljudi, ki so prav tako navdušeni nad dinozavri, kot sem navdušen sam. Ljudi, ki si želijo narediti nekaj novega, nekaj drugačnega in so si za to pripravljeni vzeti dva vikenda časa, da poskusimo skupaj narediti res nekaj posebnega.

Predstava pokriva dogajanje vse tja od začetka, 250 milijoni let nazaj, pa do izumrtja dinozavrov. Želim si, da se na prizorišču oponašajo pravi gibi dinozavrov, kar pomeni, da bom vsakega, ki si bo to želel, te gibe tudi naučil.

Doma imam tudi lastnoročno izdelano gnezdece, v katerem je majhen dinozaverček, ki se sam zvali s pomočjo motorčka, voden pa je z daljincem. Dinozaverček premika tudi glavo.

Dinozavri so moja služba in jaz v njej uživam. To je moje življenje. To je to. In želim si, da bi lahko to občutili tudi drugi. Moja predstava je interakcija, kjer se bodo otroci dinozavrov lahko tudi dotaknili in jih nahranili. To bo izkušnja 4D. Zelo zelo redko jo lahko doživiš in to je za otroke neprecenljivo.

Živim svoje sanje in to si želim tudi v prihodnje. Že ob nakupu dinozavra sem se zavedal, da bo težko, ampak sem si vseeno želel poskusiti. Saj so bile to moje sanj. In še danes so.

Petra Petravič