Alfa Samec: Mamine princeske, princi

Konec šolskega leta je že kar daleč in človek bi pričakoval, da pogovorov o tem kako nemogoče so bile učiteljice, ki si non stop imele proti malim princeskam/princem ne slišiš več. Prav tako nekega hvaljenja s tem, »moj je bil pa odlične«, ne. Sicer ne vem kako je drugje, ampak pri nas smo s šolo zaključili 23.6. in od takrat dalje imamo POČITNICE. Moj otrok je napredoval, ker uspeha že dolgo ni več vpisanega v izkazu. Ocene so odraz njegovega dela in tiste 5, ki jih ima so le ocene, čeprav sem ponosen nanj, a ne pomenijo nič. Konec koncev, ko bo šel v srednjo in potem upam, da nekoč na fakulteto, če ne tudi OK, ter si iskal službo bo potem v CV zapisal v 5. razredu sem imel same 5 in delodajalec bo ves orgazmičen in ga takoj zaposlil. Ne me jebat, no.

V glavnem mi smo z glavo že na počitnicah, trenutno še popoldan na bazenih in toplicah, ter naravnih kopališčih, a se vedno zgodi, da naletimo na kakšno posesivno kuro, ki se najprej pohvali, da je njena princeska, ali prinček bil/a odličen, ter imel same 5, kljub temu, da ga je imela učiteljica na piki. In potem sledi pol urni monolog kako je ta ista princeska/princ popoln otrok, uspešen na tem in onem tekmovanju, trenira to in ono, med tem pa šmrklja/šmrkavec dela sranje, nadleguje ostale otroke, ukazuje, mamo desetkrat vpraša za sladoled, sok, kar neki, ji skače v besedo, jemlje vse mogoče iz torbice, preklinja in počne vse mogoče, kar je vse prej kot primerno, vzorno vedenje otroka, če tudi je kvazi hiperaktiven. Ampak ima pa 5 pri vseh predmetih. Mater kam je izginilo ocenjevanje vedenja, ker tu bi bil šus.

Ni mi jasno kam je izginila kmečka logika staršev, ter look, da je mati nežna in ljubeča, foter pa poskrbi za red? Zdaj imamo posesivne matere, ki svoje sončke silijo v vse mogoče in jih prepričujejo, da si to želijo, na ta način sicer svoje neizpolnjene otroške želje uresničujejo. Deci, pa kaj deci, pičke pa nemo to spremljajo.

V mojih časih nas je bilo v razredu odličnih peščica in še to vsaj eden piflar, ki je vse vedel, a nič ni znal uporabiti v praksi, vsaj eden, ki je bil otrok že od nekoga in je moral biti odličen, potem vsaj eden, ki je imel visok IQ in je itaq bil v nekem svojem svetu in nikamor ni pasal, ter mi luftarji, ki smo znali po liniji najmanjšega upora doseči lepe ocene, no pa dosti je pomagalo to, da so nas učitelji imeli radi. Ne zaradi tega, ker bi foter bil doktor, odvetnik, pač neka živina, ampak ker smo vedno priskočili na pomoč, nikoli tožili doma, če so že ne vem kaj naredili, bili skoraj vedno vzorni učenci in po pouku ostajali, ker smo vedeli zakaj. Nikoli nismo bili egoistični, vedno smo delili in nikoli se nismo nosili, kot da se svet vrti okoli nas. Res smo počeli ogromno neumnosti, a vedno stoično priznali napako in sprejeli odgovornost, brez joka in izsiljevanja. Ko je priletel kakšen kol smo se zmenili kdaj ga bomo popravili, sami. Naloga je bila vedno narejena, če ravno med odmorom prepisana, v šolo smo vedno prinesli vse potrebščine, nikoli imeli izgovorov, če si pozabil si to povedal. Ja, so bili učitelji, ki so nas maltretirali. Pri tehniki sem imel učitelja, ki mi je dostikrat primazal takšno zaušnico, da mi je glavo zamaknilo, če sem si jo zaslužil ne bi, vsekakor ne bi smel na glas debatirati o tem, kako otipava joške sošolke. Imel sem učiteljico, ki se je namesto, da nam bi razlagala, otipavala in uživala, ko smo celi penasti gledali, ali bo spet dala noge narazen. Pri telovadbi nas je učitelj dobesedno gonil, če si kaj rekel, si na koncu ure malo ostal z njim, nikoli, ampak nikoli več nisi upal reči karkoli… Tudi kakšna učiteljica me je imela na piki, a sem preživel, me pa naučila veliko več, kot vse ostale. Naučila me življenjske šole, da moram sam zase poskrbeti, ker staršev ne bo vedno ob meni, naučila me to, da so vedno ljudje na položaju, ki te jebejo in da pride dan, ko se slika obrne, ker karma je prasica. Včasih moraš samo počakati. Če smo imeli neumnega učenca smo to vedeli vsi in je slej kot prej pristal na posebni šoli. In starši so to sprejeli, pač je njihov otrok drugačen in ne paše v normalno šolo, a to še ni pomenilo, da se popoldan nismo z njim igrali, smo se. Če smo bili v šoli kaznovani in smo to morali povedati doma, je bilo prvo vprašanje staršev: »KAJ SI TI NAREDIL?«,običajno si potem še doma dobil kazen. Logika staršev je bila ta, da so se učitelji šolali za to, da vedo kaj počno in se oni kot starši nimajo kaj vtikavati v njihovo delo.

Danes je slika čisto drugačna, otroci nevzgojeni, matere teh otrok prepričane, da se njihovim sončkom godi krivica in je potrebno od Poncija do Polita, da dokažejo, da so učitelji v zmoti, ker so to ene rekle na forumu. Otroka nikoli ne vprašajo kaj je njihov prispevek, da so bili »kaznovani«, le gonijo proti vsem, ki mislijo, da so njihovi sončki kaj naredili, sprožijo in po možnosti še odvetnike aktivirajo. Če je otrok neumen najdejo eno diagnozo, ker zaradi tega, ker ga je rojevala 5 ur rabi posebno obravnavo in se sončku morajo kriteriji znižati. Vsak, ki ji pove, da ima preprosto neumnega otroka je ksenofob, maniak, ki ne razume, da ima njen sonček žnbdf bolezen, ki je zelo redka in zaradi tega on ne more to in to… Kriteriji v določenh šolah so že tako nizki, da jo lahko vsakdo naredi, potem ta vsakdo uspe priti na faks in je na koncu po možnosti tvoj šef, a v resnici je vrhunec njegovega življenjskega spoznanja to, da si lahko sam rit obriše.

Ženske drage, dajte stopiti malo dol z oblakov, s tega vašega imaginarnega sveta in poglejte resnici v oči. To, da ve niste nekaj v življenju dosegle še ne pomeni, da morajo vaši otroci to početi. Nič ni narobe, če ima otrok oceno 1, 2 ali 3, ker jebat ga na vseh področjih žal ne more cveteti. Dajte raje svojo energijo usmeriti v to, da boste dobre žene, ne da ste samo posesivne, tečne mame, ki živijo svoje sanje preko otrok. Žal si tu ne zaslužite imena mati. Dajte otroke naučiti osnovnih vrednot, da bodo znali reči prosim, hvala, da ne bodo segali v besedo, bodo spoštljivi in bodo znali prevzeti odgovornost za svoja dejanja. Naučite jih, da znajo na WC pospravljati za sabo, si vezalke zavezati in rit obrisati. Naučite jih samostojnosti. Naj vas ne bo sram, da je vaš otrok neumen, važno je da je srečen. Ciril Kosamč je v svojem delu zapisal: »Blagor tistim, ki so pametni tako, da jim je naše pametno noro.«. In lejte, če se ve morate hvaliti s tem, da je vaš otrok to in to, delate slabo samo svoji družini. Ker ni veliko ponosa v tem, da tvoja prfuknjena mat vsem razlaga kakšne ocene imaš v šoli, s tem sramotite tako sebe, kot otroke, predvsem pa moža.  Ne jočite potem, ko si bo mož našel drugo, ker se bo počutil zanemarjenega, manjvrednega, ker so vam pomembne le ocene in priznanja, s katerimi si na koncu lahko samo rit obrišete. Ne tarnajte, ko bo otrok nespoštljiv do vas, ker ste me vedno delale le sramoto, same in zgolj in samo same si to delate. Ker to, da otroka silite v nekaj, kar je po vaši stupači logiki koristno za njih, ker bodo mogoče doktorji, odvetniki, arhitekti, ne bo prineslo na dolgi rok nič dobrega. Otrok si mogoče želi biti avtomehanik, gradbenik, frizer… Ste kdaj pomislite, da bo v srednji samo pobegnil od vas, se ga raje zapil, ali zadrogiral, ter Bog ne daj ubil, ker ob vas je grozno. Dajte vzeti v roko kakšno študijo kako z vašo nizko samopodobo vplivate na vaše otroke. Pustite otroke s svojimi posesivnimi težnjami pri miru.

Možje teh kur pa…ste lahko vsaj enkrat v življenju deci…če si ne da dopovedati, da lastnih ambicij ne more preko otrok uresničevati, popokajte kovčke, otroke in bežite. Nabavite si noro dobrega odvetnika in zahtevajte skrbništvo. Naj vam bo jasno nekaj, če je vaša tašča nor zmaj, potem je vaša žena nor zmaj, mogoče tega ne vidite, a iz jabolke pade samo jabolka. In enako velja za vašo hčerko. Zdaj je mogoče lušen angelček, a z leti se bo spremenila v vašo ženo in kasneje taščo. Si želite tega? Torej…run like hell and sefe her.

Da zaključim, drage dame, večini dol visi, kakšne ocene je imel vaš otrok in kako je faking popoln. Če je res vse tako super druper oh in sploh bo čas prinesel, zato ne rabite obešati na velik zvon tega. Če bi bilo vse tako lepo kot pravite ve, ne bi imele čas razlagati tega, ker bi bile s svojim dragim, ali na njem, pod njem, v glavnem tam nekje. In ko vam naslednjič pade na pamet, da razlagate o svoji na videz popolni družini, popolnem možu in otrocih, bodite iskreni do sebe in svoje princeske/prince in življenje poglejte z realnimi očali in boste kaj kmalu videle, da ni vse tako lepo. In za Božjo voljo nehajte lastne otroške sanje živeti preko otrok. Ker resnično ste potem le ženske, ki skrbijo za lastno samoohranitev ne glede na ceno in posledice, ki jih bodo drugi »odplačali«. Ocene so le številke, šteje le tisto kar je v srcu in glavi, ostalo so le papirji, ki te opredeljujejo, da si v nekam prostoru in kraju bil to in to, zdaj in tu ti ne koristi. Biti dobra mati ne pomeni, da si posesiven, ukazovalen in nadležen, ampak da znaš voditi in spustiti. In če znate biti dobre matere boste tudi dobre žene. Moški bo to cenil in vam dnevno pokazal, če mu boste le pustile. Takrat boste razumele vse moje vrstice in vse tisto kar vas zdaj nervira in bi mi vrat zavile.

Alfa Samec