Tovariš predsednik, Borut Pahor.

Tovariš predsednik, Borut Pahor.

Kot državljan in volivec, zavezan plebiscitu in osamosvojitvi pa demokraciji in tudi krščanski tradiciji, pa kulturi stare in nove Evrope, te vljudno prosim, da – čeprav je to gospod Pučnik “mimogrede” že povedal – končno in dokončno razglasiš, da Jugoslavije ni več in da izjaviš, da s staro in novo partijsko mrežo sestopate z oblasti in se odrekate dediščini, tako materialni (če je že niste cele pokurili) kot ideološki, ki pa si jo sicer lahko odnesete kamorkoli. Ne bo bolelo, samo užaljen boš tovariš Borut pa “strici” te bodo grajali, da si in še poskušaš s šminko in ne puško, obdržati privilegije totalitarističnega sistema in njega težnje v dobro izbrancev in njihovih slug pa tudi sebi.

Vem, da bo to težko, a bodi gospod pa naredi to še pravočasno, najbolje takoj, ker te bodo tvoji lastni tovariši vseh mogočih rdečih zvezd in levic, nagnali z domačije na kak novi Goli otok.

In ne nazadnje, za to imaš mandat, tvoj kolega, tovariš Brglez, ti sporoča in te opominja, da si (še) v funkciji predsednika Republike Slovenije, vrhovna moralna in politična avtoriteta.

Mimogrede, vsi tisti posiljeni aplavzi ob tvojih smetarskih in cestarskih pa kaj vem kakšnih še veščinah, bi se v grmenje odobravanja spremenilo in dolgo ne bi pojenjalo, ko bi že desetletja znano in sprejeto zgodovinsko realnost zunaj meja Slovenije, priznal tudi doma. A vedi, da tudi ta gesta srčnega aplavza in hvaležnosti, kljub tvojemu simpatičnemu, naučenemu svetovljanstvu, ne bi pomenila odobravanja tvojega obstanka v slovenski politiki, sploh pa ne aklamacijo za tvoj dosmrtni mandat; to napako je, s tvojim mentorjem, narod že napravil leta nazaj in spomniti ga bo treba, ta slovenski narod kolikor ga še je, da takšne čustveno mehkužne oslarije iz nekakšne pomilujoče hvaležnosti, ne ponovi nikoli več.

Veselo je in še bolj veselo bo.

Janez Jemec