Morda sva se že srečala. Šla eden mimo drugega. Lahko, da sva si namenila celo tisti sramežljiv majhen nasmešek, ko sva se za trenutek spogledala, čeprav oba zatopljena v svoje misli in skrbi. V tistem trenutku sva morebiti celo kaj začutila, vendar sva odhitela vsak svojim obveznostim naproti in tako je od hipnega srečanja ostal le še prijeten spomin.
Sem ženska, v srednjih 30-tih, samska, s svojo profesionalno kariero in z željo srečati tebe, moškega, ki bi mi znal prisluhniti in me začutiti. Moškega, s katerim bi si skupaj uredila prijeten dom in si ustvarila družino. Pogrešam »takšnega«, ki ve, kaj si želi. Moškega, s svojo kariero in aktivnostmi. Hobiji, ki jim namenja čas in pozornost, vendar si ga zna vzeti tudi za njemu drage osebe. Želim spoznati tebe, osebo, na katero bi se lahko v trenutkih šibkosti naslonila in s katerim bi skupaj zrla v najino prihodnost obarvano s skupnimi željami in oplemeniteno z vrednotami, ki jih dnevno živiva in so nama izjemno pomembne. Prepričana sem, da v teh željah in namenih nisem sama.
Vem, da si tam nekje. Upam, da tudi ti iščeš mene. In me vedno znova zgrešiš, tako, kot jaz zgrešim tebe. Kje bi se lahko našla, da bi nama trenutek srečanja lahko ponudil priložnost za spoznanje?
Odločila sem si povečat možnost srečanja osebe, ki bi ustrezala mojim željam, zato sem poskusila nekaj, kar sem še dolgo časa skrivala pred prijatelji.
V najstniških letih je za spoznavanje novih ljudi in širitev kroga poznanstev, izjemno veliko možnosti in priložnosti. Z leti so možnosti manjše in tako se predan delu ter aktivnosti, ki jih ljubiš, čez noč znajdeš v srednjih 30-tih, sam, in z željo po tistem, čemur v vseh teh letih nisi namenjal veliko pozornosti in časa. Morebiti si se celo trudil, vendar se ni izšlo. Naj bo takšen ali drugačen razlog, kar je pomembno je zgolj in samo to, ali ima človek v življenju to, kar si želi ali ne. In v kolikor sam pri sebi ugotovi, da to, kar ima, ni to, kar si želi ali bolje ni ravno to tisto, kar si želi, je morda čas, da nekaj naredi. Da poišče to, kar si želi.
Vedno sem bila mnenja, da nas tehnologija, ne glede na to, kako je le ta izpopolnjena, ne more rešiti pred tem, kdo smo in kakšni smo.
Kako bi nas le? Če pomislimo na nepridiprave in organe pregona, ki jim želijo stopiti na prste, lahko hitro ugotovimo, da naj je tehnika še tako zelo dovršena, bodo tatovi vedno korak pred ostalimi. Njihov način razmišljanja in delovanja je verjetno povsem drugačen od tistih, ki jih skušajo izslediti, pa naj se zadnji še tako močno trudijo.
(Po)enostavljen in hiter izbor
Občutek imam, da se nekaj podobnega dogaja tudi pri spletnem spoznavanju. Ideja je sicer super. Tehnično dovršene platforme danes služijo temu, čemur so bile namenjene in nudijo mnogo več, kot so nudile nekoč. Ljudem omogočajo poenostavljen in hiter izbor glede na kriterije, ki jih človek ima. In to med velikim številom oseb, ki se znajdejo na portalu v želji, da bi morebiti našle to, kar v vsakdanjem življenju pogrešajo. Pa naj gre za zvezo, prijateljstvo, avanturo ali zgolj dopisovanje.
In kje se potem zatakne, da se spoznavnih portalov ne drži ravno lep sloves? Da se ljudje dandanes ravno ne pohvalimo, da smo partnerja spoznali na spletu, medtem, ko o bolj tradicionalnih načinih srečanja veselo kramljamo?
Spletni portali nudijo možnost in priložnost
Spletni portali za spoznavanje nam nudijo to, kar nam nudi preostala tehnologija, ki jo dnevno uporabljamo. Prave priložnosti in možnosti odločitve. Pomislimo samo na mobilne telefone. Nudijo nam priložnost, da smo neprestano dosegljivi, vendar smo sočasno tudi mi tisti, ki odločimo, če in ali se bomo osebi, ki nas kliče, tisti trenutek tudi odzvali. V naših rokah je moč odločanja. Nekoč temu ni bilo tako.
Se še spominjate časov, ko smo imeli stacionarne telefone nekje na hodniku? Točno tam, kjer so lahko »nehote« vsi »poslušali« kaj smo govorili? V kolikor vas v določenem trenutku, ko vas je oseba klicala, ni bilo doma, ste priložnost za pogovor zamudili, sočasno pa niti niste vedeli, da vas je kdorkoli klical.
In kako se pri srečanju potencialnega partnerja v resničnem življenju kažeta zamujena možnost in priložnost? Če je potencialni partner ljubitelj narave in rad zahaja v hribe, jaz pa ljubim jezera, le kako se bova srečala? Kdo se lahko »odloči«, da se bova srečala? Jaz ali on? Kje in kdaj imava možnost in priložnost, da se najine poti srečata?
Nobena priložnost ni izgubljena
Portali namenjeni internetnemu spoznavanju ti omogočajo v svoje roke vzeti del naključja, ki bi ga drugače moral prepustiti drugim. Usodi, višji sili ali čemurkoli v kar oseba verjame, da ima vpliv in da v dobršni meri morebiti celo upravlja z življenjem. Kar je vsekakor legitimno, vendar nikoli ne smemo pozabiti, da je potrebno usodi kdaj pa kdaj tudi pomagati in včasih kaj tudi sami narediti.
Do naključnega srečanja v živo, lahko pride zgolj in samo takrat, ko se oba, tako moški, kakor tudi ženska, znajdeta sočasno na ključni točki. Na križišču svojih poti. Vendar samo srečanje kot takšno, ni dovolj. Koliko srečanj se nam dnevno pripeti? Takšnih, ki jih niti ne zaznamo, se jih ne zavedamo in jih tako rekoč ne opazimo? Tistih drugih, bežnih, ki sicer za trenutek pritegnejo našo pozornost, vendar nanje že čez minuto pozabimo? In pa srečanja, kjer pride celo do izmenjave sramežljivega pogleda, ki lahko preraste v dejanje, ki sproži kretnjo ali celo nekaj besed? Prepričana sem, da se nam to dogaja dnevno, le da tovrstnim dogodkom redki namenimo nekaj več pozornosti, zatopljeni kot smo v naše misli in premlevanje dnevnih obveznosti. Priložnost zamujena, ne vrne se nobena?
V spletni portal se lahko prijaviš kadarkoli si to (za)želiš. O sebi napišeš kar in kolikor želiš, sočasno pa opredeliš kaj je tisto, kar si od drugega želiš in v trenutku, ko se odločiš, se podaš v virtualni svet spoznavanja neznanih oseb. V poskus navezovanja stika s tistimi, ki so ali še bodo pritegnili tvojo pozornost, ali ti njihovo in to ne glede na to, ali je oseba tisti trenutek tam in željna pogovora ali ne. Ti imaš vedno možnost in priložnost vzpostaviti stik z osebo, ki pritegne tvojo pozornost. Sočasno pa lahko sklepaš, da si oseba na drugi strani želi isto, saj je v nasprotnem primeru ne bi bilo tam, kjer je. Nekaj, za kar v vsakdanjem življenju ob srečanju ne moreš biti gotov.
Pričakuj nepričakovano
Preden sem se prijavila v enega izmed bolj priljubljenih in popularnih zmenkarskih portalov, da bi ugotovila, ali je tovrstna pot spoznavanja zame tista prava, sem seveda pobrskala po spletu in prebrala komentarje na raznoraznih forumih, da bi imela malce več vpogleda v to, kaj me čaka.
Vzela sem v zakup dejstvo, da so razočarane osebe precej bolj aktivne pri svarjenju drugih, da bi se izognili nevšečnostim, ki so jih same doživele, medtem, ko so precej bolj tihi in redki tisti, ki so na ta način morebiti celo našli svojega partnerja, kar so si želeli in tudi iskali.
Prebrala sem, kaj lahko pričakujem, nisem pa pričakovala, kar sem »doživela«. Nisem si predstavljala, da me bo virtualni svet internetnega spoznavanja tako zelo presenetil. Slika, nick, nekaj besed, morebiti celo kakšen stavek več in to naj bi bilo to.
Spletno spoznavanje kot listanje »reklamnega« kataloga
Ste dobili ob branju zgornjih vrstic kakšno asociacijo? Vas to na kaj spominja? Ste morebiti pomislili na reklamni katalog, ki ga dnevno dobite v poštni nabiralnik, v kolikor seveda poštarju dovolite, da vam ga tam pusti? Katalog, ki ga listate ob pitju kave in ob tem premišljujete, ali je v »ponudbi« to, kar iščete in kar potrebujete?
Takoj me je spreletela misel, da je to, kar gledam pred seboj v bistvu katalog. Katalog »ponudbe« v virtualnem svetu, kjer osebe o sebi napišejo toliko, kot želijo in tisto, kar v bistvu želijo, pri temu pa je potrebno upoštevati dejstvo, da je vprašanje kaj in koliko od napisanega dejansko ustreza resničnosti. In to je poleg »cene«, morebiti edina razlika med spletnim portalom za spoznavanje in reklamnim katalogom.
Prostorček za morebitno fotografijo, izbrani nick, uvodna misel, nekaj osnovnih podatkov glede namena in želja, ter želena starost je v grobem tisto nekaj, na osnovi česar si lahko človek ustvari tisti prvi vtis o osebi, ki jo med množico opazi. Kaj pa v resničnem življenju? Na osnovi česa si ustvarimo prvi vtis o osebi, ki stoji ali sedi pred nami?
Kriteriji za lažje iskanje
»Virtualno listanje kataloga« je lepo in prijetno, vendar postane kmalu malce dolgočasno, kajti oseb je res veliko, uvodne misli so več ali manj podobe, pričakovana starost tudi, slike pa bolj »površno« narejene.
Kaj hitro sem se vprašala, kje so v resničnem življenju vsi tej moški, ki jih lahko opaziš na portalu? Prednjačijo športniki, ljubitelji narave in aktivnega preživljanja prostega časa, željni resnega razmerja in družine in po njihovi oceni kar dobro situirani. Seveda jim iskrenost in prijaznost veliko pomenita, sami pa »obljubljajo« zvestobo in resnost.
Ne glede na to, kako dovršena je tehnologija, ki omogoča preverjanje oseb, ki se prijavijo v portal, se bo vedno našel kdo, ki bo sistem prelisičil. Ki se bo »preverjanju« tako ali drugače skušal in tudi uspešno izmuznil, saj je to vendarle povsem življenjsko in človeško. Vedno se najde kdo, ki krade, lažje, se spreneveda, tako in drugače krši zakone. Temu se ni mogoče izogniti ne v resničnem življenju, ne v virtualnem svetu.
Za lažje in hitrejše iskanje so tukaj še različni filtri, ki omogočajo, da sistem prikaže osebe glede na kriterije, ki jih sam določiš. Tega v resničnem življenju ravno tako hitro in preprosto ne moreš narediti, kar je še dodatna prednost. Da lahko glede na želene kriterije hitro najdeš to, kar iščeš, ob predpostavki, da je oseba na drugi strani o sebi iskreno pisala. Na to pa sistem kot takšen ne more vplivati, prav tako kot na to nimate vpliva v vašem vsakdanjem življenju.
Ne glede na to, kakšno imate mnenje o internetnem spoznavanju, se določenim stvarem nikoli ne boste mogli izogniti.
Ljudje, ki se zadržujejo na spletnih spoznavnih portalih so tisti isti ljudje, ki jih lahko srečate v trgovini, v kavarni, med tekom, v telovadnici, knjižnici, na avtobusu ali celo vlaku. Le da tega morebiti niti ne veste, saj ni nujno, da vsak javno deli svojo podobo ali da je objavljena fotografija zares njegova. Nikoli ne smemo pozabiti, da so ljudje takšni in drugačni. Da je veliko tudi zares iskrenih in poštenih ljudi, ki si drugače kot s pomočjo spleta zaradi takšnih ali drugačnih okoliščin, v resničnem življenju težje najdejo primernega partnerja. Seveda se jih lahko »sreča« tako v resničnem, kakor tudi virtualnem svetu.
Morebiti sva se v resničnem življenju že srečala. Lahko, da bova na spletnem portalu za spoznavanje imela priložnost, ki sva jo takrat, v živo, zamudila. Kdo bi vedel. Vsekakor pa morava biti najprej v spletni spoznavni portal oba prijavljena.
Iva Vidmar
