Pod črto

Pod črto ni volilnega rezultata, le nasuti okruški predvolilnih, okrnjenih debat pa mlačna volilna udeležba in nekaj skrivljenih impresij iz CDja.

Vse gre še enkrat od začetka; ne zaradi volivcev, državljanov, ampak ker mora sistem iztisniti predsednika. Predsednika, ki ustreza “ustanoviteljem države” in roko na srce ali pa na rit, saj nič ne prinese ne se zgoraj ne spodaj pridušati se, država mora imeti predsednika, ki se zna ukvarjati sam s sabo in ja ne z državo in s predsedovanjem kot nekdo, ki mu beseda pade kot kladivo po nakovalu in gesta skoraj vihar pripiha. To je za “ustanovitelje države”, ki so se zdrenjali s Pahorjem na oder in preostali pomešali, z “velikimi ušesi”, med občinstvo, nuja ohranitve statusnih privilegijev in posredno njihovega preživetja pa “rodnosti” nasploh.

Zakaj niso med kaviarjem, vodko in šampanjcem, v kaki od rdečega žameta žareči sobi, Borutu stisnili roko, ga potrepljali z “naš si, ta pravi si” pa zaključili in z velim milijonskim prihrankom ta volilni, predsedniški volilni maraton končali.

Začelo se je že s spotikanjem nekaterih kandidatov in končalo čisto enako. Volitve v državi, demokratično izkričani za enakopravno, kjer v medijih “lastniki” razporejajo pomembnost posameznega kandidata in jih razvrščajo v razrede možnih volilnih rezultatov, dosežejo ravno to, da jih tudi javnost začne kot take spoznavati in se jih brez razmisleka “nauči” spregledati.

Drugi krog bo. Veliki magi slovenskega ozadja so rotacijo nekaterih zvezd spregledali in privlačnost nebesnih teles narobe izračunali pa nepreverjene številke po “svojih” medijih delili. Hura, naš Pahor bo izvoljen, je čital in se navduševal njegov narod maratoncev in poiskal opravičilo v dežju in ujmah pa ni šel volit, saj bo itak Borči zmagal.

Čeprav je (še) predsednikovo zaledje in zaodrje pa njegova hiša, delovalo v razponu nonšalance in zmagovalne arogance kot on sam, ko je rezultat vrednotil za zmago in čez tri tedne napovedal še eno, sem imel občutek, da se njihovi ksihti v Iškarijotove senčijo. Bodo Pahorja na koncu izdali, za mošnjiček privilegijev, ker jim že čez glavo raste in obljublja poglobljeno vsebinsko debato za naslednji krog? Ga bodo spotaknili, če bo glasen z ambicijo, da končno postane, po petih letih, predsednik, ki bo imel svoje mnenje in trdno moralno podstat? Bodo ti dedni funkcionarji poskrbeli, da ga mediji začnejo, s istim s čimer so ga razvajali, ko so svetili pri vsaki njegovi promocijski ceremoniji, črniti kot neresnega in ne fokusiranega predsednika.

Če primerjam drugokrožna kandidata, imam dve zelo slabi izbiri za odločitev. Eden bi rad naenkrat slekel roza oblačila in postal dedc, ko drugi čita iz istega katekizma, ki so ga Pahorju napisali kot popotnico pred petimi leti. Ko Borut skoraj ne more (z)grešiti s kakšno svojo “instalacijo”, je pa pri Marjanu drugače. Ima toliko kritičnih pripomb na predsedovanjem in “načrtov” kaj popraviti in na novo postoriti, da bi bilo bolje zanj še eno Slovenijo osamosvojiti.

In komu bo dala glas desnica, katere ljudi bo napotila na volišča? In kaj naj si smiselnega izmisli, da enega od preostalih dveh kandidatov podpre ali vsaj “toplo” priporoča? Pa preostali “koalicianti” v moderni preobleki levih modnih trendov, ki svoji “brenčeči” kandidatki niti več v ospredje niso pustili po razglasitvi rezultatov. Oni bodo prav gotovo za “starega” Pahorja, ker bi jih ta “novi” zmasakriral; sicer pa itak napoveduje leta 2018 svoj cunami v parlamentu …

Janez Jemec