Jelševar: Revščino lahko odpravi le močno gospodarstvo in iskrena solidarnost

Dnevno lahko v medijih zasledimo zgodbo ljudi, ki jim grozi deložacija, prosijo za pomoč, so se znašli v brezizhodni situaciji. Po uradnih podatkih naj bi pod pragom revščine živelo 280.000 ljudi, a kot znajo povedati nevladne organizacije je ta številka bistveno večja. Če v številko damo vse prejemnike denarne socialne pomoči, mlade in upokojence bomo kar kmalu prišli do bolj realne številke, tam okoli 600.000. A žal se o tem noče govoriti ter sistem teži k temu, da se te številke pometajo pod preprogo.

Dvig denarne socialne pomoči ne bo rešilo revščine

Dosti prahu je ustvarila novica, da je vlada sprejela dvig denarne socialne pomoči (DSP) na 385,05 EUR za pol leta. S tem se je razmerje med minimalno plačo in DSP zmanjšalo in se ljudem dejansko finančno ne bo več izplačalo delati. Žalostno je, da te država prisili v to, da ne delaš in da iščeš nelegalne načine preživetja. Zdi se, da odgovorni nabirajo samo politične točke in iščejo rešitve na kratek rok, všečno ljudem, ne pa rešitve, ki bi dejansko zajezilo revščino.

Težava revščine je mnogo bolj kompleksna kot si jo marsikdo predstavlja. Malokdo od piscev naših zakonov je kdaj živel s 600 EUR na mesec in moral preživeti 3 člansko družino. Če bi to doživeli, bi vedeli kaj dejansko so socialni transferji in kako vplivajo eden na drugega. Jasno jim bi bilo, da sistem dopušča da nekdo, ki delati ne želi, mu ni potrebno. Z dvigom DSP in z malce iznajdljivosti, bo pridobil potrdilo neke nevladne organizacije, da pri njih opravlja prostovoljno delo, tako mu bo po odštetju življenjskih stroškov mesečno ostalo bistveno več, kot samski osebi, ki dela za minimalno zajamčeno plačo. Izračun je podoben pri tistih, ki imajo otroke. S trenutkom, ko starš začne delati se znižajo subvencije za vrtec, najemnine, zmanjša se otroški dodatek, ljudje pa dobijo kar nekaj dodatnih položnic. Z ukrepi, ki jih je vlada v odhodu sprejela so samo še povečali stisko ljudi, nikakor pa jim ne pomagali, saj se bo zdaj več ljudi odločalo za DSP, ker ga v to sili neživljenjski sistem.

Vlada v odhajanju ne razume dejstva, da ljudje, ki delajo za minimalno zajamčeno plačo, bodo nekoč le prišli do pokojnine in bo le ta okoli 300 EUR, kar je konkretno pod pragom revščine. Na način, ki se je lotila reševanja revščine ustvarja le še več revežev, ter breme prelaga na nevladne organizacije, ki so že zdaj edina rešilna bilka marsikomu v stiski.

Jelševar opozarja, da se je potrebno revščine najprej zavedati

»Včasih se mi zdi, da vodilni v Ljubljani ne vedo, kaj se dejansko dogaja v Sloveniji, saj jim statistične podatke prirejajo tako, da ne vidijo težav. V sklopu projekta Manj svečk za manj grobov, ki ga vodim že 10 let, sem kaj kmalu spoznal, da je situacija na terenu bistveno drugačna, kot je predstavljena v javnosti. Sprva sploh nisem mogel verjeti, da toliko ljudi živi, v bistvu životari, sistem pa jih v tem še vzpodbuja. V kolikor v Fundaciji Svečka zmoremo priskočimo na pomoč vsakomur, že dolgo pa več ne štejemo ljudi, ki smo jim v sklopu projekta pomagali. V politiko poskušam prinesti zavedanje, da je revščina v Sloveniji velik problem, zato sem pristaš vzdržnih programov, ki težavo rešujejo na sistemski ravni,« je povedal Primož Jelševar, ki je tudi podpredsednik SLS.

“Vse je odvisno od moči slovenskega gospodarstva in zavedanja solidarnosti med ljudmi. Rešitev je v normalnem gospodarstvu, kjer bo vsak človek z delom lahko poskrbel za lastno socialno varnost. V takšnem okolju ljudje ne bodo prisiljeni tehtati med minimalno plačo in denarno socialno pomočjo ter delom na črno. Razmerje med minimalno plačo in socialno pomočjo je potrebno ustrezno uskladiti, a to ne pomeni, da moramo socialno pomoč znižati, ampak da z normalnim gospodarstvom povprečne plače dvignemo na vzdržnih 1500 EUR, oz vsaj približamo sosednji Avstriji. V SLS imamo jasno vizijo in program, kako to uresničiti, saj se zavedamo, da bodo le na ta takšen način zajezili revščino na dolgi rok,« je še povedal Jelševar.

Kljub višji gospodarski rasti je revščina v Sloveniji alarmantna, kar povedo nevladne organizacije, ki dnevno dobivajo pisma, prošnje po pomoči. Veliko ljudi je rešitev našlo v tujini, drugi so za preživetje našli kreativne načine, vse več je tudi takšnih, ki so zaradi bremena revščine svoje življenje končali. Za vlado v odhajanju in tisto ki prihaja je problem nerešljiv. Lahko si zatiskamo oči, verjamemo lažnim podatkom, a mnogi v Sloveniji živijo slabše kot si mislimo.

Metod Kranjc