Kako brexit postaja katastrofa – 14,3 milijona ljudi v revščini

Avtor: Marko Vidrih

Britanski arhitekti opozarjajo, da je prihodnost gradbene in kreativne industrije v nevarnosti. Razumevanje arhitekture Borisa Johnsona težavo verjetno še poslabšuje.

Nedavno je britanska fundacija za arhitekturo na predavanje v London povabila priznano urbanistko Zahiro Asmal iz Južne Afrike, vendar se ga ta ne bo mogla udeležiti, ker ji britanske oblasti ne izdajo vizuma. Zahira Asmal je bila namreč po »ponižujoči« izkušnji z britanskimi vizumskimi službami prisiljena odpovedati načrtovano predavanje v Londonu.

Za preklic svoje udeležbe se je odločila, potem ko je vedno bolj zaskrbljena, kako obravnavajo čezmorske ustvarjalce, zlasti iz Afrike, ko zaprosijo za vizume za obisk v Veliki Britaniji.

Zahira Asmal naj bi letos septembra predavala v Londonu v okviru številnih pogovorov, ki jih je organizirala britanska fundacija za arhitekturo (Architecture Foundation). Toda Asmal, direktorica capetownske mestne agencije za raziskave, založništvo in oblikovanje mest The City, se je umaknila po naporni in dragi bitki z britanskimi diplomati – zaradi vizuma.

V objavi na Facebooku je postopek vloge za vizume označila za »ponižujoč, precenjen in nepošten«, svojo odločitev o odpovedi predavanja pa je označila za »naporno, a srčno«.

»Ne obravnavajo nas kot goste, ampak kot kriminalce,« je zapisala.

Phineas Harper iz fundacije za arhitekturo pa je dodala: »Sovražnost domačega urada do tujih obiskovalcev ogroža celotno kreativno industrijo.« »Sovražno okolje« nezakonitim tujcem je bila strategija, ki jo je leta 2012 izdala notranja uradnica in poznejša premierka Theresa May.

Poleg tega postaja vse bolj moteča zdaj že triletna limba britanskih arhitektov. Oktobra 2018 jih je več kot 1000, vključno z Normanom Fosterjem, Richardom Rogersom in Davidom Chipperfieldom, podpisalo odprto pismo Theresi May, v katerem so opozorili, da je brexit »opustošil« njihov poklic. Britanska arhitektura brez članstva v EU ne bo nikoli mogla dosegati uspehov, pravijo.

Dejanski datum brexita je minil 29. marca, vlada pa gospodarstvu še vedno ni podala pojasnil o prihodnosti in nevarnosti na tem področju – zato zdaj protestirajo tudi arhitekti. Foster in Rogers, dva izmed najbolj znanih arhitektov v Veliki Britaniji, nista izključila dejstva, da bi podjetje lahko zapustilo državo, če ne bo več mogoče zaposliti visoko kvalificiranih tujih delavcev. Če dogovora ne bo kmalu, se bo medsebojno priznavanje poklicne kvalifikacije med Združenim kraljestvom in EU prekinilo čez noč. Za tujce iz EU v Veliki Britaniji bi bilo treba razviti nov sistem. A še vedno ni videti, da bi se kdo s tem ukvarjal.

Nejasna slika

Britanska nepremičninska industrija je tudi novemu premierju Borisu Johnsonu poslala nujno prošnjo za urejen brexit. Ne smemo pozabiti na stanovanjski trg, nujno bi bilo treba zgraditi 25 odstotkov več stanovanj.

Boris Johnson se je med svojim mandatom, ko je bil župan Londona, posvetil arhitekturi mesta, vendar zlasti pri projektih, ki zagotavljajo kratkoročno dober PR – te pa so kmalu tudi opustili.

Britanskim davkoplačevalcem je tako za neobstoječi most zapustil račun v vrednosti 47 milijonov evrov.

Veliko je še treba narediti, saj so trenutno razmere za izvedbo »velikih« projektov – sramotne. Spomladansko poročilo posebnega odposlanca ZN Philippa Alstona je razkrilo, da se je država približala viktorijanskim razmeram, kakršne so opisane v romanih Charlesa Dickensa. V petem največjem gospodarstvu na svetu živi 14,3 milijona ljudi v revščini in 1,5 milijona celo v skrajni revščini – predvsem zaradi varčevalnih politik od leta 2010. Po napovedih bo leta 2021 približno 40 odstotkov vseh britanskih otrok živelo v revščini. Brezdomstvo se je močno povečalo, socialne storitve, knjižnice in mladinski centri pa so se »stanjšali«.

Destruktivni konservativci

Odziv vlade je bil pričakovan, pa tudi depresiven: niso sprejeli poročila ZN, »to z revščino pa je nesmisel«, je izjavil takratni finančni minister Philip Hammond. Brez dvoma: konservativcev preprosto ne zanima Johnsonov kabinet groze, v katerem vlada kapitalistična katastrofa.

»Pomanjkanje stanovanj se bo zaostrilo le v primeru brexita, saj gre za desničarski projekt od zgoraj navzdol,« so mnogi prepričani.

Ljudi upravičeno skrbi, kako brexit vpliva na prosto gibanje po Evropi. Tudi mednarodni glasbeni festival WOMAD se zaradi ostrega vizumskega režima skorajda brezuspešno trudi pritegniti čezmorske umetnike.

Britanski arhitekturni diskurz trpi podobno izolacijo, saj vlada zmanjšuje njihovo sposobnost, da angažirajo mednarodne strokovnjake zunaj EU, zlasti z globalnega juga.

Že dolgo je znano, da državljani držav, ki so bile britanske kolinije, le stežka pridobijo vizum za Združeno kraljestvo, vendar se v tem trenutku zdi, da je vizum enostavno nemogoče dobiti. Le kaj ima Združeno kraljestvo v mislih, da bo z nadaljevanjem tovrstnega nesmisla – pridobilo?