Avtorica: Katja Gantar
1. decembra vsako leto od leta 1988 obeležujemo svetovni dan boja proti AIDS-u, bolezni, ki je definirana kot skupek simptomov in okužb, ki so posledica izčrpanosti imunskega sistema zaradi okužbe z virusom HIV.
Gre za virus, ki napada in uničuje celice, ki tvorijo niz obrambnih dogajanj v telesu, za samo bolezen je značilno, da je kronična in napredujoča. Značilni zanjo so mnogi bolezenski znaki, ki so sicer prisotni tudi pri drugih boleznih: splošno slabo počutje, izguba teže, diareja, otekle bezgavke, povišana telesna temperatura itd. Ker od okužbe z virusom HIV do prvih znakov bolezni lahko mine kar nekaj let, je morebitne dvome najbolje razjasniti z laboratorijsko preiskavo, s katero lahko bolezen oziroma okuženost potrdimo ali zanikamo.
AIDS in HIV nista eno in isto!
Mnogi pojma enačijo, vendar okuženost z virusom HIV še ne pomeni bolezni AIDS; lahko pa prej ali slej bolezen nastopi, sploh če se obolela oseba ne zdravi. HIV je virus, ki počasi, a vztrajno napada tisti del imunskega sistema, ki telo ščiti pred različnimi okužbami. Oboleli za AIDS-om v zadnji fazi najpogosteje umrejo zaradi drugih bolezni, ki so z njim sicer povezane. Najpogosteje so to posebna vrsta pljučnice, kriptokokni meningitis, toksoplazmoza, kandidaza požiralnika, sarkom in nekatere vrste raka.
Statistika doma in po svetu
Na svetu je bilo po podatkih za leto 2018 približno 38 milijonov ljudi, ki živijo z virusom HIV, od tega je 1,7 milijona otrok. Več kot 20 odstotkov okuženih sploh ne ve, da ga imajo in tako prenašajo naprej.
Od začetka same epidemije pred desetletji do danes se je z virusom HIV okužilo okoli 75 milijonov ljudi, 32 milijonov jih je že umrlo zaradi bolezni, ki so povezane z AIDS-om. Velika večina ljudi, ki živijo z virusom HIV, se nahaja v državah z nizkim in srednjim dohodkom, približno 70 odstotkov jih živi v podsaharski Afriki.
Prve okužbe z virusom HIV so bile v Sloveniji odkrite pred 35 leti. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je bilo letos do vključno 22. novembra v Sloveniji zabeleženih 25 novih diagnoz okužbe z virusom HIV (19 moških in 6 žensk), kar je bilo deset manj, kot v primerjavi z lanskim letom. V Sloveniji živi trenutno nekaj manj kot 1.000 ljudi, ki so okuženi z virusom HIV. Petina jih – enako kot kaže tudi svetovna statistika – ne ve za svojo okužbo. Je pa letos bil v Sloveniji AIDS diagnosticiran petim osebam, umrli sta tudi dve osebi, ki sta bili okuženi z virusom HIV, vendar nobena zaradi AIDS-a.
HIV, AIDS in zdravljenje
Zdravstveni izziv, ki ima razsežnosti epidemije, je vsako leto bolj uspešno zdravljen, kar ne pomeni, da zdravljene doseže vse ljudi sveta, ki bi ga potrebovali.
V Sloveniji zaradi dobrega dostopa do zdravstvenih storitev le redki zbolijo za AIDS-om – običajno gre za tiste, ki se testirajo pozno oziroma dolga leta po okužbi. Za enkrat virusa HIV iz telesa še ni mogoče izkoreniniti, je pa z zdravili mogoče zavirati njegovo razmnoževanje in s tem vplivati na potek bolezni.
Zdravljenje okužbe z virusom HIV je danes varnejše in učinkovitejše glede na tisto, ki se je izvajalo pred dvema desetletjema, ko se je sploh pričelo učinkovito zdravljenje te okužbe. V praksi tovrstno zdravljenje pomeni dnevno jemanje protiretrovirusnih zdravil, ki virusu preprečujejo razmnoževanje in zmanjšajo njegovo količino v krvi. To za obolelega pomeni manj možnosti, da se naprej razvije bolezen, ter zaradi manjše obremenjenosti telesnih tekočin z virusom tudi manjšo možnost prenosa virusa na drugo osebo.
Pred desetletjema so oboleli, ki so bili deležni zdravljenja, vsakodnevno zaužili ogromne količine tablet, danes vzamejo le dve ali tri dnevno. Sodobna protiretrovirusna zdravila imajo tudi manj stranskih učinkov kot tista, ki so jih uporabljali v začetku. Leta raziskovanja in razvoja na tem področju so prinesla pozitivne spremembe, saj so oboleli za HIV-om nekoč umirali mladi, danes z virusom lahko živijo in celo doživijo običajno življenjsko starost.
Ključna pri spopadanju z virusom HIV – tako družbeno kot individualno – sta zgodne testiranje in zdravljenje. Se pa zaradi uspešnosti zdravljenja pojavljajo nova pereča vprašanja, kot na primer staranje obolelih s tem virusom.
A vendar se kljub uspešnejšim rezultatom zdravljenja virus po svetu in tudi Sloveniji pospešeno širi. Preventiva in dobro informiranje bosta tudi v prihodnje imela zelo polne roke dela, če bomo želeli obrniti stanje glede obolelosti v drugo smer.
Testiranje je za ljudi
Čeprav je tema neprijetna, je ni pametno pomesti pod predpražnik. Odgovorno in ljubeče ravnajmo do sebe in drugih tudi, kadar je prisoten sum na okužbo z virusom HIV. V Sloveniji se je povsem anonimno in brezplačno oziroma samoplačniško (najvišja cena je 17 evrov) mogoče testirati v mnogih krajih. Testiranje običajno stane le nekaj poguma, sicer nas lahko stane življenja. Kje je test pri nas mogoče opraviti, lahko preberete tukaj.
Powered by Contextual Related Posts
