Kje bomo živeli, če Zemlja postane neprimerna? Luna, Mars ali vesoljska plovila?

Avtor: Marko Vidrih

Življenje v daljni prihodnosti, kot si ga je zamislil ustanovitelj Amazona – Jeff Bezos, bo v marsičem podobno življenju danes. Ljudje se bodo družili, vozili v službo in počivali čez vikend. Razlika je le v tem, da bomo živeli v ogromnih vrtečih se »jeklenkah«, ki, poleg raznih odpadkov, krožijo v orbiti našega planeta in se trudijo posnemati okoliščine kot jih poznamo.

Najbogatejši človek na svetu je eden izmed številnih ljudi, ki resno razmišljajo o tem, kaj bi ljudje lahko storili, če bi kdaj morali razviti habitate zunaj Zemlje.

Vizija Bezosa temelji na idejah, ki jih je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja prvič predstavil znanstvenik iz Princetona – Gerard O’Neill. Predlagal je, da bi ljudje lahko živeli v naboru dvojnih cilindrov, pri čemer vsak meri v premeru štiri milje in dolžini 16 milj (6,4 in 25,75 kilometrov).

Na nedavnem dogodku svojega vesoljskega podjetja Blue Origin je Bezos predlagal, da bi lahko vrsto teh kolonij zasnovali za posebne namene: nekatere stanovanjske, druge za industrijo, tretje za prosti čas in podobno. Predlagal je celo, da bi imele nekatere vesoljske postaje nižjo gravitacijsko silo, da bi prebivalci lahko »leteli s svojimi krili«.

Vreme skozi leto bi bilo, kot je dejal, »kot Maui na najboljši dan v letu«, kar se nanaša na slikoviti havajski otok.

Tehnološki milijarder ni edina oseba, ki raziskuje idejo bivanja v vesolju. Medtem ko so učinki podnebnih sprememb vse bolj očitni, so vlade, znanstveniki in podjetniki po vsem svetu začeli resneje gledati na koncepte, ki so jih nekoč obravnavali bolj v okviru znanstvene fantastike.

Raziskovanje vesolja in zagotavljanje virov

Ljudje bomo storili vse, kar je potrebno za preživetje, meni Therese Griebel, namestnica pridružene administratorke za programe v Nasini misiji za vesoljsko tehnologijo. »Če Zemlja postane neprimerna, bo to razlog, da gremo drugam«, pravi.

Drugi načrti za življenje v vesolju zajemajo različne načine in oblike. Gospa Griebel predvideva, da bi ljudje lahko do leta 2028 trajno živeli na Luni – če Nasa najde način, kako preživeti ledeno mrzlo noč. Medtem ustanovitelj SpaceX-a Elon Musk raje stavi na Mars, ki po njegovo, ponuja več možnosti za življenje na dolgi rok.

Glavni izziv vsakega predloga je najti način, kako črpati sredstva tam, kjer bi se odločili živeti. Na Luni to verjetno pomeni uporabo ledu, ki so ga pred kratkim odkrili na površju  in ga pretvorili v vodo, kisik ter vodik za gorivo.

iSpace je le ena izmed peščic podjetij, ki meni, da bi takšno priložnost lahko spremenili v dobiček. Japonsko podjetje pravi, da je zbralo skoraj 100 milijonov dolarjev, da bi prišlo do Lune in tam začelo rudariti. Njen ustanovitelj in izvršni direktor Takeshi Hakamada pravi, da bo to prvi korak k ustanovitvi stalne kolonije tam.

Največja ovira za življenje v vesolju je iskanje virov, potrebnih za prevoz oziroma pogon, poudarja Hakamada. »[v vesolju] Potrebujemo veliko pogonskega goriva, zato je rudarjenje Lune najboljši način, da to dosežemo«.

Podjetje načrtuje pristanek na Luno leta 2021: Hakamada napoveduje, da bo do leta 2040 tam živela in delala skupnost vsaj 1.000 ljudi.

Rudarjenje Lune je tudi ključni del Bezosovega načrta. Obljubil je namreč, da bo vsako leto prodal za milijardo dolarjev svojih delnic Amazona, da bi pomagal financirati Blue Origin, ki naj bi na Luni pristala do leta 2024.

Vendar pa tudi med največjimi vesoljskimi navdušenci obstaja nekaj skepse, glede uspeha rudarjenja Lune.

Pri Al Globus, nekdanjemu podizvajalcu Nase, zagovarjajo O’Neillove kolonije, vendar verjamejo, da bodo morali materiali prihajati z Zemlje in ne iz drugega planetarnega telesa.

Rdeči planet: Elon Musk raziskuje, kako bi ljudje kolonizirali Mars

Nekateri menijo, da niti Luna niti namensko zasnovane kolonije ne bodo nikoli dovolj velike, da bi se človeštvo lahko tam nastanilo, če bi na Zemlji zmanjkalo virov za življenje. Ustanovitelj SpaceX-a bi se temu lahko zoperstavil z uresničitvijo svojega načrta – da v naslednjih petih letih, z enosmerno karto, prve ljudi »popelje« na Mars in tam postavi osnovne a zelo pomembne kolonije.

Pravi, da lahko Marsove hladne razmere premaga z jedrskimi eksplozijami v njegovem ozračju – načrt, ki ga je označil kot »nuklearni Mars«.

Kritiki trdijo, da so te sheme prazne fantazije moških srednjih let, ki ogrožajo in odvračajo poskuse reševanja podnebnih sprememb na Zemlji.

Pri iSpace-u predvidevajo, da bo verjetno stalo do 10 milijard dolarjev samo za začetek proizvodnje goriva iz ledu na Luni, zaradi česar so za projekt nujne vladne naložbe – kar se trenutno zdi malo verjetno.

Po drugi strani, pa ljudje, ki se ukvarjajo z vesoljskimi raziskavami, napovedujejo svetlo prihodnost. Ko bodo zgodnje eksperimentalne misije začele prinašati rezultate, bi lahko  javni in vladni interes za medplanetarno življenje začel naraščati, kar bi tovrstnim projektom dalo zagon, ki ga potrebujejo.