Avtor: Tomaž Jelen
Adolfo Martinez je poleti 2019 v ZDA strgal zastavo LGBT z okna in jo zažgal. Decembra 2019 je bil obsojen na 15 let zaradi zažiga zastave iz sovraštva, 16 let skupno.
Zanimiva je primerjava z drugimi kaznimi – povprečna kazen za posilstvo v ZDA je 10 let. Postavi se vprašanje, ali je kazen za posilstvo prenizka, ali je kazen za zažig zastave previsoka?
Kazen za požig ameriške zastave bi po tej logiki morala biti velika. Presenečenje – zažig zastave ZDA, ki ga pogosto vidimo na televiziji, v ZDA ni kazniv, v kakšnem Iranu pa seveda še manj. Po mnenju sodnikov je del svobode govora, zajamčene z ustavo.
Kaj pa kazni v Sloveniji? Po Uradnem listu RS, Uradni list RS, št. 50/2012 z dne 29. 6. 2012: 163. člen KZ-1, se sramotenje slovenske zastave lahko kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta:
»Kdor javno stori dejanje iz 158. do 62. člena tega zakonika proti Republiki Sloveniji ali predsedniku republike v zvezi z opravljanjem njegovih nalog, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.
Enako se kaznuje, kdor javno sramoti zastavo, grb ali himno Republike Slovenije.«
V vseh teh primerih je potreben policijski in sodni postopek. Za primerjavo – Če kdo grdo govori čez župana, mu župan lahko odmeri 500 evrov kazni mimo sodnega ali kazenskega postopka.
Ni nam znan primer, da bi bil kdo v Sloveniji zaradi sramotenja ali zažiganja zastave obsojen na zapor. Nasprotno. V Sloveniji je bil odmeven primer kulturnice Simone Semenič, ki je dobila nagrado Prešernovega sklada pretežno zaradi provokativnih slik in deklasiranja nacionalnih simbolov Slovenije. Po pisanju Nove24 »Semeničeva pa se v “imenu umetnosti” norčuje iz slovenskih nacionalnih simbolov. Tako je iz fotografije razvidno, da je okrog sebe ovila slovensko zastavo in iz nje izrezala grb.«
Naredimo primerjavo dolžine kazni zaradi zažiga zastave z zapori zaradi posilstev. Po pisanju Zurnal24.si »Maročana, ki naj bi prejšnji mesec v Ljubljani posilil dve študentki. Med obema dejanjema naj bi minilo deset dni. Prvo posilstvo se je zgodilo za Bežigradom, drugo pa v centru mesta, je povedal Valter Zrinski, vodja oddelka za splošno kriminaliteto Sektorja kriminalistične policije PU Ljubljana.
Še dva slovenska posiljevalca iz Mladine: »M. R. v svojem koprskem stanovanju začel posiljevati spečo E. F. P. in s početjem ni prenehal, »kljub temu da ga je ta z rokama začela odrivati, ampak ji je takrat z roko prekril in zaprl usta, s silo telesa pa jo zadržal pod seboj toliko časa, da je spolni odnos dokončal«. Sodišče je zelo jasno ugotovilo, da je bil M. R. kriv. Po večletnem sodnem postopku na različnih instancah je bil obsojen na deset mesecev zapora.«
»V Sloveniji je namreč skoraj polovica spolnih napadalcev, ki jim je pred sodiščem dokazano, da so svojo žrtev posilili, obsojena zgolj na pogojno zaporno kazen in jim sploh ni treba niti v zapor. Najbolj svež primer prihaja iz Štajerske: 24. oktobra letos je mariborsko sodišče sklenilo, da zobozdravniku za neuspešen poskus posilstva nemočne žrtve, ležeče na zobozdravstvenem stolu, izreče le pogojno zaporno kazen.«
Še najbolj grozljiv primer. Najbolj znani slovenski serijski morilec Metod Trobec je posilil, ubil in skuril najmanj 5 žensk. Toliko različnih DNK so nabrali iz pepela. Obsojen je bil na 20 let zapora. Zagovorniki blagih kazni, med njimi tudi pravni strokovnjaki, so opozarjali, da je vsaka kazen nad deset let neprimerna zaradi preveč negativnih učinkov.
Če poštejemo skupaj, ugotovimo, da pol posiljevalcev v Sloveniji ni kaznovanih z zaporno kaznijo, torej ne dobijo nič zapora ali 15 let manj, kot je dobil Martinez za sežig zastave. Povprečni obsojeni posiljevalec v ZDA dobi pet let manj kot Martinez za zažig zastave in Metod Trobec je dobil za posilstvo, umor in sežig ene ženske šestkrat manj zapora. Je ena LGBT zastava šestkrat več vredna kot ena Slovenka?
Ni nobenega dvoma, da živimo v krasnem novem svetu, v katere so ženske zaščitene in so kazni proporcionalne storjenemu, tako v ZDA kot v Sloveniji.
Prispevek izraža stališče avtorja, in ne nujno tudi organizacij, v katerih je zaposlen, ali uredništva Slovenca.
