Naprej na vsebino

Izumiranje Slovencev in drugih malih narodov

Ko smo leta 2018 v Državnem svetu priredili posvet na temo demografije (Gams 2018), je sodelovala množica odličnih strokovnjakov in mislecev, med drugim tudi dr. Drago Čepar in prof. dr. Janez Malačič, verjetno dva strokovnjaka z najdaljšim demografskim stažem v Sloveniji. Nato smo izdali Belo knjigo slovenske demografije, ki je postavila osnove za strokovno obravnavo demografske tematike (Gams, Malačič 2019). Še danes pa Bele knjige zaposleni na visokih položajih na pristojnem ministrstvu ne jemljejo kot strokovno osnovo za svoje delo. Še več, vprašajmo se, zakaj so se na organizatorja tega posveta in avtorja tega prispevka vsule množice preko socialnih omrežij in v večinskih medijih. Rasist, homofob, sovražnik žensk itd. Še danes si lahko pogledamo predstavitev in literaturo (glej na dnu prispevka) in nič takega ni ne v predstavitvah in ne v besedilih. Zakaj se je torej pojavil tak odpor v medijih in še posebej na spletu?

Po nekaj letih študij informacijske družbe ugotavljamo (Krisper, Krivec, Gams 2019), da je populacija, še zlasti mladi, pod velikim ideološkim pritiskom oz. medijsko propagando, ki spreminja način razmišljanja, podobno kot so ga sistemi nekdanjih komunističnih držav (Jugoslavija, Rusija, Severna Koreja). Ta medijska propaganda ima dokaj vidne nosilne teme: neoliberalizem, globalizem, potrošništvo, egoizem, raztrganje vseh socialnih vezi od države do družine in – za zmanjšanje rojstev. Zadnje je pravzaprav dobrodošlo, da se ustavi eksponentna rast prebivalcev, ki bi s takim tempom kot v prejšnjem stoletju kmalu preobremenila planet in zadušila rast človeške civilizacije. Problem pa je drugje – manjši narodi bodo podobno kot manjši jeziki, ki izumirajo zaradi globalistične angleščine, enostavno izumrli. Seveda bodo prej sledila desetletja fizičnega, kulturnega in civilizacijskega nazadovanja, a konec je enostaven in predvidljiv z osnovnošolsko matematiko: leta 2100 bo v Sloveniji samo še 50% Slovencev, leta 2500 manj kot 10.000. Takrat bo tudi vseh avtohtonih državljanov Slovenije (Hrvatov, Italijanov, Madžarov itd.) skupno manj kot 10.000. Celemu svetu grozi nazadovanje (Bricker, Ibbitson 2019), vendar se to pri velikih narodih ne pozna tako radikalno kot pri manjših, kamor sodi tudi Slovenija z 2 milijonoma prebivalcev. Za primerjavo, Etiopija ima 110 milijonov prebivalcev. Slovenskih državljanov je za 0,03% svetovnega, povprečna starost je skoraj 45 let. Zato je ključnega pomena, da se slovenska javnost in politični vrh zavesta dogajanj in strokovnih spoznanj, ki jih lahko podajo le demografski strokovnjaki.

Zanimivo je vprašanje, kdo forsira ta sistem vrednot potrošništva in proti-rodnosti. Dokaj dobro vemo, da so to svetovne elite, pogosto preko dobrodelnih organizacij. Del tega ideološkega pritiska pa ni znan, morda je celo emergenten – se pojavlja sam od sebe. Ne glede na to pa je globalen, torej ni opazen samo v Sloveniji, ampak tudi v Evropi in po svetu. Rodnost po celem svetu radikalno pada in nobena država, ki je padla pod mejo reprodukcije 2.1 otroka na žensko, se ni vrnila nazaj čez to mejo, vsaj do sedaj ne. Ve se tudi, s katerimi ukrepi ustaviti preveliko število rojstev: razbiti družino, omogočiti lahke ločitve, razbiti poroko in druge institucije družine, propagirati svobodno izbiro partnerjev in lahkotnost ločitev … S tem se pogosto radikalno poslabša kvaliteta življenja – npr. s hitrimi ločitvami so trajno prizadeti otroci – kar poglejte rezultate anket! Matere brez otrok so prikrajšane materinstva, očetje očetovstva. Z razpadom družine ni več tistih osnovnih človeških intimnih povezav, ki so globoko evolucijsko zarezane v človeški DNK in nas delajo boljše in bolj človeške.

Če vemo, da so močni pritiski v tej smeri, ki bodo kot stranski produkt izumrli Slovence in avtohtone prebivalce Slovenije, zakaj se tega ne zavemo in ne upremo (po prvih uspehih, ko smo preko 13-letne demografske konference dvignili rodnost z 1.2 na 1.5 do 1.6, smo na tej daleč prenizki številki obstali)? Zakaj sprejemamo nove in nove ukrepe v negativni smeri, ki še povečujejo pritisk na izumiranje? Primer je starševski očetovski dopust – veliko sredstev gre za to, učinek pa je negativen, ker zmanjšuje možnosti za uspešno kariero staršev in povečuje celovit strošek za otroka.

Za to gre pri celotni zgodbi – kako s povečano »ceno« (finančno, človeško …) zmanjšati pozitivne učinke otrok oz. jih narediti »predrage«. Če mora mati delati cel dan v službi, enostavno nima časa za otroke. Če očetje ostanejo doma, škodijo svoji karieri in gospodarstvu/družbi precej bolj kot je pozitivnih učinkov zaradi tega ukrepa.

Podobna razlaga je tudi, ko nam nasprotniki očitajo, da nimamo celovitih predlogov, kako bi povečali rodnost (pustimo ob strani, da to počnejo s figo v žepu, saj so prepričani, da je ljudi na svetu preveč, zato je prav, da Slovenci izumrejo). Zopet gre za to, da otroci niso »predragi« in da prinesejo več koristi kot negativnih posledic. Ko predlagamo take ukrepe, se zganejo domači in tuji ideološki lobisti in zgroženo očitajo, da to pa že ne. Recimo en preprost ukrep, ki nič ne stane in je pravzaprav ekonomsko najbolj pošten: Število otrok naj se upošteva pri višini pokojnine. Pokojnino dobivajo upokojenci po medgeneracijskem dogovoru tako, da trenutno zaposleni plačujejo pokojnino za svoje starše. Če nekdo nima otrok, je svoje dodatke sicer predal svojim staršem, zato pa ni nikogar, ki bi prispeval zanj. Tisti pa, ki imajo otroke, so zagotovili pokojnino sebi in tistim brez otrok. Kje so tu čisti računi dobri prijatelji in zakaj ne sprejmemo takega ukrepa v smislu spodbujanja števila rojstev? Takih ukrepov je cela vrsta, so pa vsi v konfliktu s propagandno ideologijo zmanjševanja rojstev, ki je sicer nujna za dobro planeta in človeštva globalno, lokalno v Sloveniji pa njeno uveljavljanje pomeni izumiranje.

Kako izpeljati tovrstne ukrepe? Najprej je seveda treba seznaniti javnost in politiko. Mediji nam pri tem gotovo ne bodo pomagali, ker so bolj ali manj vsi v lasti velekapitala, ki forsira omenjeno ideologijo. Ampak recimo, da nam uspe. Malo je verjetno, da bi nam EU to dovolila v preveč neposredni obliki, saj je elitistična globalistična ideologija prevladujoča v EU. Zato je rešitev v tem, da globalno in navzven delujemo proti veliki rodnosti, navznoter pa po tihem uveljavimo vsaj nekaj ukrepov, ki jih predlaga stroka, da vsaj omilimo hitrost izumiranja.  

Nam bo uspelo? Ključno vprašanje je, ali smo dovolj pametni, da razumemo, za kaj gre. Ali razumemo zgornje pisanje, ali pa bomo z gnusom spet proglasili teorijo nazadnjaštva in zarote.

Viri:

D. Bricker, J. Ibbitson. Empty Planet. 2019. Robintson, UK.

M. Gams. Predstavitev na posvetu v Državnem svetu o demografiji. 2018, https://www.youtube.com/watch?v=A4rai9zoNg0

M. Gams, J. Malačič (ur.). Bela knjiga slovenske demografije. 2019. http://library.ijs.si/Stacks/Literature/Bela%20knjiga%20demografije%20DS%202018.pdf

M. Krisper, F. Krivec, M. Gams (ur.). Etika in stroka, Zbornik D 22. multikonference Informacijska družba. 2019. http://library.ijs.si/Stacks/Proceedings/InformationSociety/2019/IS2019_Volume_D%20-%20Etika%20in%20stroka.pdf

Komentarji

avatar
  Prijava na obveščanje  
Obvestila o

Prijava na e-novice