Kaj pravijo statistike o smrtnosti zaradi koronavirusa in kako nevaren je v resnici

Do tega trenutka smo v vseh državah skupaj obeležili natanko 81.279 primerov okužbe s koronavirusom SARS-CoV-2, od katerih je 48.162 primerov še zmerom odprtih. Glede na razvpitost zastrašujočega virusa in zgroženo razpoloženje svetovnih družb, ki bi ga ponekod že lahko imenovali za paniko, ter drastične politične ukrepe v zvezi s koronavirusom, se zdi, da bi moral koronavirus predstavljati bolezen, primerljivo s srednjeveško črno kugo. Čeprav je koronavirus SARS-CoV-2 resda šele v raziskavah in o njem vse še ni znano, lahko trdimo, da nov koronavirus ni grožnja človeškemu obstoju, niti smrtna grožnja večini ljudi. Od 81.279 primerov okužbe jih je zaključenih 33.117; od tega jih je ozdravelo 30.347 (92 odstotkov), medtem ko jih je umrlo 2.770 (8 odstotkov). Če to primerjamo z rakom: zadnje globalne in letne podatke imamo iz leta 2018, ko so zabeležili 9,6 milijonov smrti zaradi raka, kar znese približno 26.301 smrti zaradi raka dnevno. Rekord smrti v enem dnevu zaradi koronavirusa je 158, po navadi pa je število manjše, včasih manjše od 50 smrti. Tudi od 48.162 odprtih primerov okužbe s koronavirusom 82 odstotkov okuženih kaže le blage simptome, v težjih ali kritičnih pogojih pa jih je 18 odstotkov. Torej panika ni potrebna, namreč koronavirus je bolj ali manj tako razvpit, ker je nov in neraziskan, ni pa tako nevaren, kakor so ga družbeno mnenje, mediji in politika naslikali v zadnjih nekaj dneh.

A čeravno koronavirus ni apokaliptični jezdec, drži, da za določene skupine ljudi predstavlja večjo grožnjo kakor za druge. Statistični podatki kažejo, da so v največji nevarnosti starejši ljudje:

Statistični podatki so pokazali, da je bila do zdaj smrtnost zaradi okužbe s koronavirusom višja pri moških kakor pri ženskah, namreč 2,8 odstotka okuženih moških je zaradi okužbe tudi umrlo, med tem ko je pri ženskah smrtnost zaradi koronavirusa z 1,7 odstotka nekoliko nižja.

Nekoliko bolj kot povprečna oseba so ogroženi tudi ljudje z drugimi zdravstvenimi težavami.

Podatki preteklih mesecev torej pričajo o manjših možnosti smrti zaradi okužbe s koronavirusom pri mlajših, ženskah in splošno zdravih ljudeh ter o večjih možnostih pri starejših, moških in bolnih. S primernim ravnanjem in skrbjo za svoje zdravje lahko vsak posameznik pripomore k zmanjšanju možnosti tako okužbe s koronavirusom kakor k blaženju posledic okužbe.

Pomemben podatek je tudi naraščanje ali upadanje števila smrtnih žrtev zaradi koronavirusa. Januarja je bila smrtnost zaradi koronavirusa manjša kakor februarja, saj na dan običajno ni umrlo po več kakor 50 ljudi. Žal se je število smrtnih žrtev iz dneva v dan povečevalo vse do sredine februarja. Od 10. do 23. februarja je največkrat umiralo po več kot 100 ljudi na dan, v teh dneh pa je težko govoriti o trendu naraščanja ali upadanja števila smrtnih žrtev, saj je to iz dneva v dan nihalo. Največ smrtnih žrtev v enem dnevu smo zabeležili pred štirimi dnevi, 23. februarja, ko je življenje zaradi koronavirusa izgubilo 158 ljudi, od takrat je to število padlo. Seveda negativen trend zadnjih treh dni žal še ne obljublja zmanjševanja smrtnih žrtev v prihodnjih dneh, tednih ali mesecih.

Čeprav koronavirus v primerjavi z marsikatero drugo boleznijo ni tako nevaren ali pogost, je zaradi njegovega hitrega širjenja od človeka do človeka treba paziti na svoje zdravje. Četudi nismo pripadniki ogroženih skupin in menimo, da bi v primeru okužbe s koronavirusom tega zlahka preboleli, moramo imeti v mislih, da lahko kljub temu virus predamo naprej na nekoga manj odpornega, in da smo odgovorni za ljudi, ki jih virus ogroža nekoliko močneje. S skrbjo za svoje zdravje torej skrbimo za zdravje šibkejših, bolehnih in starejših ljudi.