Po Šarčevem odstopu
Kljub sovražnemu nasprotovanju in umazani propagandni vojni proti nastanku nove koalicije, je zdaj že jasno, da bomo dobili novo vlado dobili brez predčasnih volitev. Očitno je v vodstvih strank oziroma pri poslancih novonastale koalicije vendarle prevladal razum in odločenost, da je prišel čas za sestavo vlade z ‘desnim’ in ‘levim’ predznakom. Po dolgoletnem eksperimentiranju z ‘vladami novih obrazov’, bo Slovenija končno dobila normalno vlado, to je vlado z etabliranimi ali uveljavljenimi političnimi strankami.
Čeprav ni namen tega zapisa ugotavljanje razlogov, ki so privedli do padca Šarčeve vlade, je potrebno vendarle ugotoviti, da dosedanja vlada – razen leporečenja, številnih kadrovskih menjav in sprejetja proračuna – nima kaj pokazati. Če bi bila Šarečeva vlada res tisto, za kar se je v predstavljala, bi začela reševati probleme države, pa jih seveda ni. Še več: problemi te države (na zdravstvenem področju, na stanovanjskem področju, na področju oskrbe starejših, na trgu dela, če omenim le nekatera področja), so se v času Šarčeve vlade celo povečali. Sicer pa je padec Šarčeve vlade logičen ob dejstvu, da se ta ni sestavila zaradi izpeljave nujnih reform, ampak zaradi cilja, da se SDS – nesporni zmagovalki zadnjih volitev – prepreči prevzem oblasti oziroma, da se njenemu predsedniku Janezu Janši prepreči, da bi postal ponovno premier. Nadaljnji razvoj dogodkov je pokazal, da nobena izključevalna politika ne more obstati, da izključevanje slej ko prej pripelje do političnih sprememb ali novih povezav, denimo tudi takšnih, ki smo jim tačas priče. Če naj se sedaj vrnem na nastanek nove parlamentarne večine oziroma vladne koalicije, koalicijska pogodba izkazuje, da se bodo vse odločitve nove vlade sprejemale s konsenzom ali soglasjem vseh sodelujočih v njej, kot tudi to, da SDS pri razrezu ministrstev ne bo imela večine. Povsem jasno je, da tako sestavljena koalicijska pogodba odpravlja strahove tistih, ki strašijo pred Janševim »avtoritarizmom«. Pomenljivo tudi je, da je SDS pri pogajanjih za sestavo nove vlade najbolj popustila SMC-ju, saj je ta stranka dobila štiri ministrska mesta in mesto predsednika Državnega zbora. To je seveda precej več kot kaže trenutni domet te stranke. Slednje nakazuje, da SDS želi zgraditi trajnejše zavezništvo z liberalnim oziroma levo-sredinskim blokom strank. Slednje je vsekakor dobra popotnica ne le novonastajajoči vladi, temveč tudi demokratičnemu razvoju Slovenije v prihodnje.
Robert Hlede
Powered by Contextual Related Posts
