Soočanje mladih s svetom po dokončani izobrazbi in katera izobrazba je zame prava?

 »Ko bom velika bom frizerka, urejala bom pričeske in skrbela, da bodo ljudje izgledali dobro«

Z rosnimi petnajstimi leti, se moramo odločiti, katero smer srednje šole bomo izbrali, kaj je to, kar nas zanima in kaj je to kar bomo počeli celo življenje. Nas bo to veselilo? Bomo z veseljem in motivacijo prišli v službo, ali bo vsak ponedeljek za nas mučen? Kaj je faktor, zaradi katerega se odločimo za izobrazbo? Kam se usmeriti bo dokončni izobrazbi? Koga prositi za pomoč? Ta vprašanja nas spremljajo vrsto let. Zdi se mi, da so želje vsakega posameznika prevečkrat utišane. Večina mladih se za izobrazbo odloči na podlagi želje staršev. Vsak starš si želi, da bi njegov otrok bil zdravnik, odvetnik ali podjetnik, da bi le bil najboljši izmed najboljših. Kakšne so pa želje otrok? Otroci imajo od majhnega neke želje, katere bi hoteli uresničiti, klasičen primer je izobrazba frizerja. Dosti je teh, ki si želijo postati npr. frizerji, a je za starše ponižujoče, da njihov otrok hodi na frizersko šolo. V teh primerih, je gimnazija rešitev. Štiri leta klasične izobrazbe, brez poklica, splošna matura. Kaj pa po tem? Logično je, da se bo vsak posameznik trudil, za to, kar ga veseli in na vse zadnje je človek uspešen na področju, ki ga zanima, ne na področju, v katerega je prisiljen.

Končal sem maturo, kaj pa zdaj?

»Nimam dovolj točk, dovolj dobre mature, da bi šel na izbran faks«. Kaj bi vi naredili? Kaj drugega, kot pa šli na faks, ki vas mogoče ne zanima tako kot bi vas kakšen drug. Po dokončani splošni maturi, se pa tudi ne moreš ravno zaposliti. Zdaj, če pri hiši ni dovolj denarja, da si otrok lahko privošči študij na zasebnem faksu, je morda prisiljen za študij nečesa, kar ni tako interesantno. Kaj bi lahko bila rešitev za ta problem? Sprejemni izpiti, menijo nekateri. S sprejemnimi izpiti bi se morda pokazal talent oz. zanimanje, izbranega področja, nekaj česar nam ocene tretjega in četrtega letnika žal ne morejo pokazati.

Po dokončani celotni izobrazbi več kot polovica študentov ne ve, kako naprej.