Odgovornost medijev do ljudi
Nisem človek, ki bi zaradi česarkoli zganjal paniko. Tudi novi koronavirus me ne gane kaj preveč. Prebral sem si poglavitne stvari, to je verjetno storila tudi večina. Razlika med nami je bila verjetno zgolj v virih. Če sem se v življenju česa naučil je to, da vedno obstajajo dve strani vsake medalje in vsaka zgodba jih ima najmanj toliko. V poplavi informacij, ki smo jih v današnjih časih deležni je izredno težko ločiti med kredibilnimi viri in tistimi, ki roko na srce niso vredni počenega groša.
Kot primer lahko vzamemo zadnjo epidemijo virusa Covid – 19, čeprav princip lahko prenesemo na vse možne novice oziroma informacije. Veliko je bilo napisanega o trenutni bolezenski krizi. Kako torej ločiti dobre informacije od tistih, ki nimajo nobene dodane vrednosti? Novic je vse polno. Bombandirajo nas iz vseh strani. Tiskani mediji, televizija, Facebook, Youtube, internetni portali vse to je na dosegu dveh klikov telefona in povsod informacije, ki so mnogokrat navzkrižne. Eni razpihujejo strah, drugi mirijo, tretji trdijo, da bolezni sploh ni. Kje je resnica? Kako jo izluščiti? Komu verjeti?
Politične stranke pri nas so razdvojene ob vprašanju kako postopati, vplivneži govorijo tisto, kar jim prinese več všečkov na omrežjih, zdravniki mirijo situacijo, a bolj ali brez učinka. Absurdno se mi zdi, ko vidim da na televiziji gostijo zdravnike, specialiste kateri so edini pravi vir informacij potem pa jim kontrirajo ali pa njihove izjave demantirajo z totalno izvenkontekstnimi podatki. V glavi mi je ostal pogovor z državno sekretarko na ministrstvu za zdravje, ki je lepo opisala in mirno razložila situacijo. Njen govor so zaključili s tem, da so opisali primer okužbe iz tujine, ki je bil brez konteksta na to, kar je govorila. Torej zakaj je potrebno pozitivno obrniti v negativno? Verjetno je odgovor v gledanosti oziroma branosti. Ljudje smo pač takšni, veliko raje beremo črno kroniko kot pozitivne novice. Zakaj je tako ne vem in se tudi ne čutim kompetentnega odgovarjati.
Vem le to, da je novinarstvo izredno odgovorno delo, ki vpliva na milijone ljudi. Novinarji bi se morali čutiti dolžnega poročati objektivno in odgovorno, saj njihove besede nosijo veliko težo. Trenutno pa lahko rečemo, da Slovenija ne premore nobenega večjega medija, ki ni tako ali drugače omadeževan oziroma povezan s to ali ono korporacijo. Če še nekako razumemo kapitalistično naravnanost komercialnih medijskih hiš pa to vsekakor nebi pričakovali od javnih medijev, katerih agenda bi vedno morala biti, da državljana informira pošteno in kvalitetno. Mediji imajo odgovornost do ljudi in čas je, da se tega začnejo zavedati.
No, da zaključim tam kjer sem začel. Koronavirus ni bav bav, je pa izredno neprijeten. Za normalno funkcionalne ljudi je zgolj še ena bolezen, za rizične skupine žal smrtonosen. Panika je odveč, ni pa odveč to, da se kvalitetno informiramo in pokažemo solidarnost do soljudi. Zato si umivajte roke, ne hodite ven, če res ni nujno in svojim najdražjim pošljite kakšno lepo sporočilo preko telefona, obiščite pa jih, ko se situacija umiri.
Kristjan Pavlič
Powered by Contextual Related Posts
