Naprej na vsebino

Vi ste odgovorni za finančni IQ svojega otroka

Dejstvo je, da človekov značaj in njegovo razmišljanje ter prepričanja usodno določajo stopnjo njegove finančne uspešnosti. Večina ljudi ne zna obdržati velike količine denarja. Popoln primer za to predstavljajo dobitniki iger na srečo. Raziskave so že velikokrat potrdile, da se večina dobitnikov ne glede na višino zadetka, kmalu spet povrne v prvoten finančni položaj oziroma k tisti vsoti denarja, ki jo zlahka obvladajo. Po drugi strani se milijonarjem, ki so uspeli z lastnim trudom, zgodi ravno nasprotno. Ti milijonarji, tudi če izgubijo ves denar, tega v relativno kratkem času zopet dobijo nazaj. Strokovnjaki trdijo celo, če bi danes enakopravno razdelili denar med vse ljudi, bi 95 odstotkov tega v nekaj letih končalo v istih rokah.

Ljudje smo omejeni s svojimi prepričanji. Še posebej v zvezi z denarjem obstajajo precej neomajna prepričanja, ki smo jih podedovali od staršev, ki veljajo v družbi in ki obstajajo celo v obliki pregovorov in rekov. Ta prepričanja se znotraj družine prenašajo s staršev na otroke. Finančno ravnanje namreč lahko razvijemo tudi s posnemanjem. Pri tem ima velik pomen kako so z denarjem ravnali naši starši ali skrbniki. Podzavest in prepričanja določajo razmišljanje in slednje vodi posameznika v odločitve, le te pa v dejanja, ki nato določijo rezultate, tudi finančne.

Zavedati se je potrebno, da smo starši vzor otroku, tudi ko gre za finance. Finančne pismenosti oziroma kako upravljati z denarjem otrok v šoli ne učijo. Kako torej doseči, da otrok zgradi pravi odnos do denarja? Prvi korak je zagotovo ta, da se o tem podučimo sami. 

Teorija je preprosta: ne porabimo več, kot smo zaslužili. Vendar se v praksi izkaže za veliko težje, ko govorimo o upravljanju denarnega toka.

Od trenutka, ko vaš otrok v trgovini izbere prvo igračo, do vaše prve omembe stavka, da »denar ne raste na drevesu«, ste zgradili temelje otrokovega odnosa do denarja. Za majhne otroke je to težko razumljiv koncept. Denar morda ne raste na drevesih, vendar otroci pogosto vidijo, da je bankomat »izpljunil« denar in da v trgovini stvari kupite s preprostim prislonom kartice.

Glede na vse bolj abstraktne načine zaslužka in porabe denarja in vse manjše varnostne mreže, se finančni strokovnjaki in otroški psihologi strinjajo, da morajo otroci razviti svoje finančne veščine pismenosti čim prej v življenju.

Toda kje začeti? Kako majhnemu otroku sporočiti, da je denarja zmanjkalo? Kako otroke naučiti, da z denarjem ravnajo skrbno in premišljeno? Ključnega pomena je, da pogovor začnemo zgodaj, ga primerno vzdržujemo, otrokom pa pokažemo, kako vrednote cenimo sami. V nadaljevanju smo pripravili nekaj napotkov glede na starost otroka.

Pri starosti od 3. do 4. leta: predstavimo koncept denarja in menjave za blago

Najboljši čas, da začnemo otroke poučevati o denarju, je starost, ko začnejo šteti. Začnemo tako, da z njimi štejemo in razvrščamo kovance. Naučimo jih prepoznati vsak kovanec posebej, ne glede na to, da še ne poznajo prave vrednosti. Lahko si zamislimo tudi trgovino, v kateri otroci izmenjujejo denar za blago in jih prek iger seznanimo z osnovami nakupovanja.

Od 5. do 6. leta: predstavimo vrednost denarja in stroške blaga

Po mnenju mnogih raziskovalcev je to doba, ko otroci začnejo razumeti vrednost blaga. To je pravi čas, da začnemo razlagati, koliko stanejo različne igrače in kako ljudje denar zaslužimo.

V teh letih je tudi primeren čas, da otroku začnemo dajati simboličen znesek denarja na teden. Uvedba dohodka je odlična priložnost za učenje dobrih navad varčevanja. Poleg tega raziskave kažejo, da so otroci, ki že v zgodnjih letih prejemajo denar, kasneje v življenju bolj skrbni pri opravilih s financami. Idealno je, da na tem mestu otroka spodbudimo tudi k darovanju kakega privarčevanega evra, vendar nikoli več kot 10 odstotkov vseh prihrankov.

Čeprav nikoli ni prepozno, je to odličen čas, da z otrokom razpravljamo tudi o učinkih oglaševanja. Raziskovalci menijo, da otroci šele med 7. in 9. letom starosti začenjajo razumeti, da so oglasi namenjeni prepričevanju in niso nujno najboljša izbira za nakup.

Od 7. do 8. leta: podučimo jih o pametnem nakupovanju

Pri 7 letih bodo otroci začeli razumeti ne le količine denarja, ampak tudi njegovo vrednost. Razlikovali bodo lahko med enim evrom in četrtino in razumeli, da lahko za določeno količino denarja, kupijo določeno blago.

Izkoristimo to tako, da pustimo otrokom, da v trgovini za nekaj svojih prihrankov kupijo izdelek po svoji izbiri. Tako bodo razmišljali o vrednosti denarja, kar jim bo pomagalo razumeti, da plačilo za izdelek pomeni, da denar trajno podarimo.

Dobro je, da starši določimo pravila glede nakupovanja in se o njih z otrokom pogovorimo, preden vstopimo v trgovino. Otroci morajo imeti postavljene meje in te morajo razumeti.

Do 8. leta starosti lahko otroci začnejo razlikovati med željami in potrebami. Tudi prihodnost začnejo dojemati v večjem pomenu kot le; ali je jutri šolski dan ali konec tedna. To je dober trenutek, da doma ustvarimo varčevalni račun ali določeno varčevalno območje. Cilj varčevanja pripnimo nečemu, kar si želijo, na primer novi igrači ali izletu. Pustimo jim, da opazujejo, kako se njihov denar nabira in se količina bliža njihovemu cilju.

Od 9. do 10. leta: otroka naučimo razporediti denar

V tej starosti lahko od otrok zahtevamo, da s svojim denarjem naredijo nekaj več. Namesto da bi ves dobljeni denar namenili varčevanju, prosimo svojega otroka, da ga razdeli na denar za porabo, varčevanje, dobrodelne namene in naložbe.

Otroke je pomembno vključiti tudi v razprave o družinskem proračunu. Nekateri starši se bodo morda izognili temu, da ne bi mladih otrok bremenili s pojmi, kot so dolg in hipoteke, vendar vključitev otrok v odločitve o pripravi proračuna za družinske počitnice ali izlete kaže, kako lahko denar izkoristite za pridobitev stvari, ki jih želite. Gre za to, da se otroci zavejo, zakaj se denar namenja in razporeja.

V starosti od 11 do 12 let: pogovori o varljivem oglaševanju in lepi umetnosti proračuna

Pri tej starosti svojega otroka vključimo, kot pomočnika pri načrtovanju dogodka. Ne glede na to, ali gre za rojstnodnevno zabavo ali pa samo družinsko večerjo, otrokom pokažimo, kako organizirati in preračunati stroške. Preden se odpravimo v trgovino, nam lahko pomagajo pri nakupovalnem seznamu. Prosimo jih, naj pojasnijo svoje razloge za odločitve o tem, kaj je vredno kupiti in kaj ne.

To je tudi pravi čas za ponovno odprtje pogovora o oglaševanju, zlasti v smislu družbenih medijev. Pogovorimo se o tem, katere taktične oglase podjetja uporabljajo za prodajo izdelka, kakšno vrsto ali zvezdnike družabnih medijev najemajo za prodajo izdelkov in  zakaj je temu tako.

V starosti od 13 do 14 let: prvi okus finančne neodvisnosti

Čas za delo. To je doba, ko bi morali pustiti otrokom, da doživijo neodvisnost ustvarjanja lastnega denarja skozi lažja opravila. Medtem ko nekateri strokovnjaki podpirajo denarno nagrado za opravljeno delo, bi se morali otroci naučiti tudi prispevati k svoji družini.

Z uvedbo denarnih nagrad za opravljeno delo bomo otrokom morda želeli odpreti tudi tekoči bančni račun, če še nismo. Vsekakor začnemo z debetno kartico. Gre za uvajanje na plačila s kartico, ob zavedanju, da lahko porabijo le toliko, kolikor imajo na računu. Pokažimo jim, kako lahko preverijo stanje na svojem računu, preden opravijo nakup.

V starosti od 15 do 16 let: Naučimo jih, kako sestaviti kredit in jim povemo resnico o kreditnih karticah

To je starost, da otroku omogočimo uporabo naše kreditne kartice. Pojasnimo pojem zadolževanja in poudarimo, da ga je denar potrebno vrniti pravočasno in da se nikoli ne smemo zadolžiti več, kot smo sposobni vrniti. Pojasnimo koncept obresti in kako enostavno nas lahko dolg »pokoplje« ter kako se pridobi kredit.

Od 17. do 18. leta: uporabimo šolo kot primer finančnih odločitev v resničnem svetu

Če naš otrok načrtuje nadaljevanje šolanja, je najbolje, da začnemo načrtovati, kako bomo pokrivali stroške. Če smo že od nekdaj z otrokom govorili o denarju, je pogovor o študiju lahko bolj racionalen. Z otrokom se dogovorimo, da denimo 70 odstotkov stroškov poravnamo mi, ostali del, pa bo moral otrok prispevati sam. Otroku razložimo različne poti, prek katerih lahko pokriva stroške, ali gre za prihranke, redni dohodek, posojilo, štipendijo ali delo s krajšim delovnim časom.

Na koncu otrokom omogočimo, da se poigrajo s proračunom. Kakšno kariero bodo potrebovali za vzdrževanje življenjskega sloga, ki ga imajo zdaj? Koliko denarja bodo morali porabiti za zabavo, ko dobijo prvo polno plačo? načrtovanje in tovrstno razmišljanje jih bo pripravilo na življenje v prihodnosti.

S kakšnimi vrstami tveganj se bodo soočili oziroma smo se ali se soočamo mi, si preberite v naslednjem prispevku v petek.

Komentarji

avatar
  Prijava na obveščanje  
Obvestila o

Prijava na e-novice