dr. Metoda Dodič Fikfak o načinih preprečevanja širjenja okužbe med delavci
Pogovarjali smo se z predstojnico Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa v Ljubljani, vrhunsko, tudi mednarodno zelo spoštovano strokovnjakinjo za epidemiologijo delovnega in življenjskega okolja.
Spoštovana prof. Dodič Fikfakova, kako kot zdravnica in aktivna državljanka doživljanje stanje epidemije z novim korona virusom Covid-19, v katerem se je znašla Slovenija ?
Epidemijo doživljam na več načinov: po eni strani nam kaže, kako strahotno fragilna bitja smo, po drugi kako zelo smo nepripravljeni na njen prihod, pa spet koliko je katera država pripravljena eksperimetirati s situacijo v kateri se je znašla in končno, bojim se, da je ta epidemija tudi “priložnost”, da družbe pokažejo, kakšna je njihova skrb za posebej ogrožene skupine ljudi, kot so np. strarejši in kronično bolni.
Tudi strokovnjake, od epidemiologov do infektologov je presenetila izredno velika kužnost novega virusa. Torej je ključno dosledno samozaščitno in najbolj odgovorno ravnanje ljudi v tem, da na minimum zmanjšajo svoje socialne stike?
Zdi se tako, čeprav hočejo nekatere države pokazati, da je mogoče tudi drugače razmišljati. Biti pameten v tej situaciji je težko; virus ima še veliko neznank, ker je še prezgodaj za resne študije. Imamo za seboj le eno “uspešno” zgodbo, ki sloni na kitajskem primeru, v resničnost njihovih informacij pa mnogi dvomijo. Res pa je bila druga najbolj ogrožena država Italija pravo nasprotje od kitajske discipline, izolacije in karantene, kar pa nosi za seboj hude posledice.
Vaše strokovno področje je poklicna epidemiologija oziroma epidemiologija delovnega okolja. Zdi se, da smo v Sloveniji v zelo občutljivi fazi, kako najbolj zaščititi številne zaposlene na tistih delovnih mestih, kjer je zaradi narave njihovega dela veliko neposrednih stikov z ljudmi. Gre tako za trgovsko dejavnost, pošto, pa tudi vsa tista delovna mesta, kjer se proizvodnja nadaljuje in so delavci, tudi zaradi narave delovnega procesa izpostavljeni tesnim stikom. Katere ukrepe v teh primerih je nujno sprejeti, da bodo tudi vsi ti delavci najbolj zaščiteni?
Moje opažanje je, da smo na delavce v tej epidemiji kar malo pozabili. Ne gre le za ploskanje zdravstvenim delavcem, ki so zares najbolj ogroženi in predvsem utrujeni, gre tudi za način, kako zaščititi delavce in preprečiti širjenje okužbe med delavci, ki hodijo v druge službe. Vedeti moramo, da se večino del ne more delati od doma, da so v proizvodnjah delavci marsikje še vedno zelo natrpani, da so večkrat na dan hudo izpostavljeni tesnim stikom s potencialno okuženim sodelavcem tako ob prihodu v službo, ko se pred kontrolo vstopnega časa gnete množica vseh, ki želijo priti pravočasno v službo; zelo podobno se ponovi ob kocu dela, ob malici ali kosilu in ob cigaretnih pavzah. Specialisti medicine dela in varnostni inženirji bi morali opraviti svoje delo že pred mesecem ali več. Vsak bi moral svojemu delodajalcu svetovati, kako naj ljudje vstopajo in izstopajo iz podjetja, kako naj se izvede malica v podjetju, ukinejo kadilske pavze, upočasni trak zaradi redčenja števila ljudi na traku, ponekod bi se zaradi gostote zaposlenih morala proizvodnja celo prekiniti. Skratka, vsak spec. medicine dela in varnostni inženir bi morali narediti novo, hitro oceno tveganja z ukrepi, da bi se delodajalec znal obnašati glede na stopnjo tveganja in stopnjo epidemije. Tako pa se zdi, da imamo na eni strani odlične in rigorozne ukrepe, po drugi pa taisti ljudje čakajo v vrsti za beleženje ur, se gnetejo na tekočem traku, kašljajo v sodelavca… Seveda bi morali tako specialista medicine dela kot varnostnega inženirja s katerima ima delodajalec že pogodbo k temu delu povabiti. To je pravzaprav bistvo njihovega dela.
Nikakor ne gre pozabiti tudi zdravstevno vzgojnega dela med delavci, ki vključuje najprej dobro informacijo o virusu samem, nato pa je delavce potrebno še priučiti ustrenega obnašanja. Tudi to, kako si masko postaviš na nos in usta, kako jo zavežeš, koliko časa jo imaš na ustih in nosu, kako z njo ravnaš in kdaj jo uporabljaš, je potrebno delavca naučiti.
Ključna se nam v tem trenutku zdi odločitev, katero proizvodnjo je nujno nadaljevati, katero pa je, tudi zaradi ukrepov začasne “samo-izolacije” smotrno začasno ustaviti
Tako je in to bi morali imeti urejeno že pred več tedni. Tudi uvajanje ukrepov v podjetjih se namreč da stopnjevati: od upočasnitve procesa do popolne prekinitve. Postavlja se tudi vprašanje, ali bo delodajalec spoštoval predlog specialsita med. dela, ki bo ocenil, da potek proizvodnje ni več varen in je potrebno obrat zapreti. V tem primeru bi morala nastopiti inšpekcija, ki bi sklep oz. predlog specialista podprla, delodalca pa kaznovala za neupoštevanje ocene tveganja. V takih primerih ne gre le za naše zdravje, pač pa tudi za zdravje sodelavca, njegove družine in soseske… Vključitev inšpekcije v ta proces pa ni tako lahka kot se zdi…
“Izredno stanje”, kot je razglasitev epidemije zaradi širjenja novega koronavirusa je vedno tudi priložnost, da se oceni, kako so pripravljeni ključni državni sistemi za soočenje. Predpostavljamo, da je bilo potrebno marsikateri organogram ukrepanja v ključnih državnih podsistemih obnoviti in posodobiti. Kako gledate na ta zelo pomemben vidik uspešnega soočanja z epidemijo?
Epidemija je zelo redek dogodek in redkli dogodki so nevarni. Zato mora imeti država oz. njena ustrezna strokovna inštitucija za take primere pripravljen plan dela in akcisjki načrt izvedbe. Vendar če se izvedbe tega programa redno ne ”trenira”, kot trenirajo npr. profesionalni gasilci reševanje ob potresu, je tak načrt brez vrednosti. Vodenje protiepidemijskih aktivnosti je zahteven, multidisciplinaren in zelo profesionalen zalogaj. Rabiš odličnega izkušenega in šolanega dirigenta in veliko strokovnjakov, vsak mora suvereno pokrivati svoje področje. To je tudi način, da ne pozabimo vključiti v aktivnosti kak prizadeti segment kot so npr. tokrat delavci. Ne nazadnje je izjemnega pomena dobra PR aktivnost, ki mora biti skrajno profesionalna in mora vključevati zadostno mero gotovosti, skrbi in suverenosti. Neprestano ponavljanje, naj ljudje ne bodo panični ob napredovanju epidemije neznanega virusa in zmedenih nastopih, je profesionalna napaka. Nikakor ne gre pozabiti tudi na specifičnost naslovnikov kampanje. Podajati sporočilo otroku, adolescentu ali gradbenemu delavcu je bistevna razlika. V naši kampanji o varnem delu na soncu npr, je bila ena najtežjih nalog dopovedati gradbenim delavcem, da ne smejo delati nagi na soncu in da se morajo pred soncem zaščititi. To je npr. za naše otroke že avtomatizem.
Slovenija je bila ob tem v posebno občutljivi situaciji. Kajti v ključnih dneh pojava epidemije je potekala še zamenjava politične oblasti.
Delite naše mnenje, da se je ta prenos zgodil potrebno hitro in da se je nova vladna ekipa izredno dejavno in dobro vodena s strani novega predsednika vlade takoj vključila v vse nujno potrebne procese soočenja z epidemijo ?
Hitra menjava vlade je bila sila pomembna, predvsem za to, ker je nova vlada razumela resnost situacije, hkrati pa so v aktivnosti proti epidemiji vključeni vsi vladni sektorji. Zdi se mi tudi, da ljudje bolj zaupajo v vladne odločitve in to je v taki krizi zelo pomembno.
Ste poznavalka zdravstvenih sistemov po svetu. Se je slovenski zdravstveni sistem, ki ima kar nekaj težav tudi za delovanje v “normalnih časih” dobro odzval na epidemijo?
Kurativnemu delu sistema glede na priprave in požrtvovalnost kar zaupam; običajno smo Slovenci dobri v kriznih situacijah; posteljne kapacitete se hitro pripravljajo, kader se prerazporeja, številni zdravstveni delavci so pripravljeni vskočiti neglede na tveganje, upam, da bomo imeli na razpolago dovolj ustreznih aparatov, zdravil in zaščitnih sredstev… Veliko je seveda odvisno od stopnje s katero nas bo epidemija prizadela.
Na preventivnem delu nismo opravili svoje naloge: marsikaj v tej epidemiji bi se dalo preprečiti, predvsem ker smo imeli že kitajsko izkušnjo in ker poznamo obnašanje nalezljivih bolezni. Zatajila je predvsem zgodnja in pravočasna organizacija preprečitve epidemije in to je izključna odgovornost vlade, ki bi morala imeti dobre podporne strokovne inšitucije, ki bi jo ne le opozarjale na take nevarnosti, pač pa bi morale imeti izdelan, dobro pripravljen in streniran akcijski plan, ki bi ga bilo mogoče spraviti v življenje takoj. Vlado pa bi, glede na resnost problema, morale prisiliti v izvedbo takega preventivnega plana.
V zaključku, smo vsi Slovenci, vsi prebivalci Slovenije v zadostni meri “ponotranjili” zaščitne in druge ukrepe, ki so bili sprejeti v zadnjih dneh. Kaj jim vi svetujete, kako naj si organizirajo življenje ?
Ne, nismo še vsi ponotranjili ukrepov, zato nam jih mora pomagati vzdrževati policija. Prej sem omenila, da ukrepi pokrivajo različne naslovnike in zato je tako pomembna PR aktivnost, ki ta sporočila posreduje na različne načine različnim naslovnikom. Ker pa je čas kratek in vseh naslovnikov ni mogoče doseči, ni nič narobe, če pomaga pri tem policija.
In še zadnje vprašanje, ker živite v Postojni, imate možnost, da delate od doma?
Ali pa ste zaradi vašega položaja na Inštitutu in vaše strokovne usposobljenosti dobesedno razpeta med številnimi nalogami ?
Naslednja dva dni bom izkoristila višek mojih ur in bom poskusila delati od doma, vendar se bojim, da ne bo šlo. Gre za toliko nalog, razpetosti kot pravite, da niti sodobni komunikacijski mediji ne pomagajo veliko.
Powered by Contextual Related Posts
