Naprej na vsebino

SLS: Predlog Zakona o interventnih ukrepih je pozabil na slovenskega kmeta in podeželje

Predlog Zakona o interventnih ukrepih na trgu kmetijskih pridelkov, živil, živali in gozdno lesnih sortimentov je pozabil na slovenskega kmeta in podeželje. SLS je zato ponoči pripravila amandmaje, ki bodo v primeru sprejetja  že letos pripeljali do bistveno večje samooskrbe Slovenije s hrano.

Ko je zaokrožil predlog Zakona o interventnih ukrepih na trgu kmetijskih pridelkov, živil, živali in gozdno lesnih sortimentov, ki je v sprejemanju po nujnem postopku, so bili prvi odzivi s strani SKZ pri SLS in predsednika Slovenske ljudske stranke Marjana Podobnika zelo kritični.

Vir: Marjan Podobnik

Zakaj je temu tako?

Po temeljitem prebiranju in razmisleku, pa tudi pogovoru z ljudmi, ki vedo veliko o pridelavi hrane in kmetijstvu na sploh, dobi človek občutek, da je ta zakon preprosto zgrešil ključni cilj. Ta cilj pa bi moral biti: ob zagotovitvi kratkoročne preskrbe s hrano od kjerkoli zagotoviti tudi bistveno povečanje samooskrbe s hrano, saj je v primeru hudih in dolgih kriznih obdobij to realno najpomembnejši zanesljivi vir za prehrano prebivalstva. Ob tem pa je vsebina zakona prinesla v nekaterih členih neprijeten občutek, da se tudi relativizira lastninska pravica kmeta.

Pa gremo lepo po vrsti:

OCENA STANJA IN RAZLOGI ZA SPREJEM PREDLOGA ZAKONA

Izbruh okužb z virusom SARS-CoV-2 ob koncu leta 2019 na Kitajskem se je februarja 2020 razširil tudi na območje držav Evropske unije, že na začetku zlasti v države, na katere meji Republika Slovenija. Posledice se močno odražajo tudi v Republiki Sloveniji, kjer je bila 12. 3. 2020 tudi razglašena epidemija. S predlogom zakona se ureja možnost omejitve prometa kmetijskih pridelkov, živil in živali za namen hrane ljudi, z namenom zagotavljanja zadostne oskrbe s hrano na območju ozemlja Republike Slovenije. Kot interventni ukrepi na trgu kmetijskih pridelkov in živil se predlagajo tudi ukrep omejitve višine cene posameznega kmetijskega pridelka ali živila (npr. minimalna ali maksimalna cena), določitev začasnega upravljavca kmetijskega gospodarstva za primer, ko zaradi okužbe nosilca kmetijskega gospodarstva, članov oziroma zaposlenih na kmetiji ni mogoče zagotavljati nemotene pridelave kmetijskih predelkov, ter začasna postavitev, uporaba oziroma vzdrževanje objektov za namen skladiščenja kmetijskih pridelkov ali živil s strani Republike Slovenije.

Vemo, da je v Sloveniji zelenjave in nekaterih drugih živil bistveno premalo in pričakovali bi, da bo zakon predvidel določene vzpodbude za namen povečanja pridelave zelenjave (za kar je tudi koledarsko idealen čas) in hkrati pozval pridelovalce, da to zelenjavo prodajo na domačem trgu. Za kmete boleča je tudi določba »minimalna oz. maksimalna cela« – vsekakor bi v tem času, ko država ponuja sredstva za zaposlene, ki bodo prisiljeni v času epidemije koronavirusa čakati na domu, ker dela ne morejo opravljati doma, lahko končno enkrat tudi priznali vrednost kmetu in določili MINIMALNO ceno, ki jo kmet mora dobiti in si hkrati drznili poseči v trgovske verige in določiti MAKSIMALNO ceno, po kateri trgovec lahko proda določeno živilo.

Za komentar smo prosili Franca Bogoviča, evropskega poslanca SLS/EPP, ki je povedal: »Interventni zakon v ničemer ne rešuje problema nizke samooskrbe z zelenjavo, sadjem in ne predvideva nobenih rešitev. Ker nimamo sistemskega zakona, ki bi posegel v cenovna razmerja v prehranski verigi, bi lahko to uredili v interventnem zakonu in bi videli, kako deluje v praksi. Lahko bi posegli v sistem javnih naročil, ki lahko v kriznih razmerah delujejo na drugačen način kot v običajnih razmerah. Zakon tudi v ničemer ne rešuje izpadov prihodkov kmetov, niti ne posega v odpise plačil prispevkov.

Mogoče je ideja o omejitvi izvoza in omejitvi cen navzgor namenjena predvsem za živila v trgovinah, v katerih je bil zadnje dni velik naval, kar bi lahko trgovci izkoristili za dvig cen v trgovinah, ali pa opcijsko za izvoz po višjih cenah v države, kjer bi živil primanjkovalo. Če ima predlagatelj zakona to v mislih, lahko zakon v tem delu podpremo.«

Zaradi vsega zgoraj omenjenega so strokovnjaki iz vrst SLS ponoči pripravili tehtne amandmaje k zakonu, ki so jih danes predstavili s sporočilom za javnost:

SLS želi  z amandmaji popraviti in dopolniti Zakon o  interventnih ukrepih na trgu kmetijskih pridelkov, živil, živali in gozdno lesnih sortimentov

»Po pogovorih z nekaterimi člani vlade in poslanci DZ RS smo se odločili, da pripravimo več amandmajev, ki zakon dopolnjujejo na način, da bi dejansko prinašal tudi rešitve za probleme kmetov in jih spodbudil k bistvenemu povečanju pridelave in predelave že z začetkom letošnje rasne sezone. Glavni del dopolnitev predstavlja novi 2a člen Zakona, z naslednjo vsebino:

Ukrepi za preprečitev zmanjšanja proizvodnih kapacitet in povečanja samooskrbe s hrano

Za zagotovitev pogojev za proizvodnjo kmetijskih in živilskih proizvodov z namenom preprečevanja zmanjšanja proizvodnih kapacitet za pridelavo hrane in posledično povečanje samooskrbe se določijo dodatni ukrepi:

1. administrativna razbremenitev kmetov: poleg interventne ukinitve vseh birokratskih ovir, se omogoči tudi prodajo proizvodov izven kmetije in izven trgovin v lokalnem okolju (do podzakonsko določenih obsegov in z ustreznimi dovoljenji),

2. ukine se davčne blagajne za kmetijska gospodarstva, ki niso v sistemu DDV,

3. vzpostavi se sistem oblikovanja cen, ki temelji na priznanju vseh proizvodnih stroškov,

4. davčna razbremenitev: zmanjša se KD tistim kmetijam, ki pridelajo hrano za trg: zniža se KD za kmetijstvo za 50%, v primeru prodaje za trg za vsaj 5 kratnik višine KD; trošarine za gorivo (znižati prag za uveljavitev na 400 l in  dvigniti % nad 70 in  dvigniti normirano porabo na ha,

5. spremeni se politika zavarovanj v kmetijski proizvodnji z namenom bistvenega povečanja zavarovanih površin in na primeru zavarovanj iz sosednjih držav uravnotežiti višino premi  ter zavarovalne pakete,

6. zadruge in delujoči OP-ji so obvezni spodbujati pridelavo med njihovimi člani in v njihovih regijah, hkrati pa so zavezani k organiziranju odkupa in samemu odkupu (glavni nosilci). Uspešnost pri tem je glavni kriterij za pridobitev državnih spodbud za povečanje tržne pridelave in predelave kmetijskih pridelkov,

7. država zagotovi sredstva za logistiko odkupa lokalno pridelane hrane (logistični center in veletržnica, zbirni centri, skladišča, transport),

8. kreditiranje tekoče proizvodnje: Zadolži se sklad za regionalni razvoj kot finančno inštitucijo države, za ugodno kratkoročno kreditiranje tekoče proizvodnje,

9. pridelava poljščin na njivskih površinah se usmerja prvenstveno  za prehrano ljudi (žita, beljakovinske rastline, krompir, zelenjava), živinoreja se postopoma na teh območjih zmanjšuje, dodatno pa se stimulira v hribovsko višinskih območjih (subvencije za krave dojilje, …),

10. neposredna plačila se namenjajo tistim, ki zemljo obdelujejo in pridelujejo hrano,

11. živilsko predelovalna industrija, trgovina, javni in zasebni zavodi (s koncesijo ali brez), vsa javna uprava, prioritetno, najprej odkupijo vso v Sloveniji pridelano hrano, ki pride na trg,

12. aktivnosti strokovnih služb (vse javne službe) se usmeri v implementacijo ustreznih, tudi kmetom sprejemljivih tehnologij, povečanju proizvodnje, sodelovanju pri organiziranju. Pri razvojnem delu (investicije) se delež sofinanciranja dvigne do najvišjega možnega deleža,

13. v sistemu javnega naročanja se določijo posebni pogoji javnega naročanja, ki veljajo za dobavo hrane, tako da se v tem delu ZJN-3 ne uporablja,

14. uveljavi se ukrep de minimis za spodbujanje pridelave hrane v odročnejših predelih,

15. občine se zaveže k spodbujanju pridelave, organiziranja in trženja hrane, delovanju v projektih LEADER in CLLD in pri javnem naročanju  za uveljavljanje in prednostni status lokalno pridelane hrane,

16.  revitalizacija kmetij in podeželja se izvaja tudi s spodbudami mladim, da se lažje odločijo, da ostanejo na podeželju, prevzamejo kmetije in jih ohranjajo in razvijajo kot svojo osnovno ali dopolnilno dejavnost,

17. poveča se nadzor zaradi morebitnih nepoštenih praks, ki se pojavljajo v odnosih med deležniki pridelave hrane, posebno zaradi nastalih izrednih razmer,

18. politika odvzema zveri mora slediti cilju zagotavljanja polne varnosti ljudi in njihovega premoženja. Nadštevilna populacija zveri se lahko ohranja le v neposeljenih strnjenih snežniških in kočevskih gozdovih,

19. geotermalno vodo se opredeli kot obnovljivi vir energije in za izkoriščanje pod pogoji, kot so v sosednjih državah (koncesije, moritoring glede izpustov …),

20. takoj se pristopi k izdelavi akcijskega načrta resolucije Naša hrana, podeželje in naravni viri po 2021.

(Ker gre za širok sklop ukrepov, je podan tudi predlog, da Vlada RS v  kratkem času 15 dni pripravi podrobnejša merila za implementacijo ukrepov v praksi.)

Z amandmajem se popravlja tudi dvoumno dosedanjo dikcijo o tako imenovanem upravljavcu kmetije za primer, da kmetija zaradi bolezni ali drugih razlogov izgubi gospodarja oziroma je le-ta za določen nezmožen opravljati svoje delo. V SLS namreč nasprotujejo vsaki dikciji, ki bi relativizirala lastninsko pravico nosilca kmetijskega gospodarstva, ne glede na razloge.

AMANDMA, ki se nanaša na začasnega upravljavca kmetije, se tako glasi:

Začasnega upravljavca kmetije predlaga nosilec kmetije ali član kmetijskega gospodarstva. Kmetijska svetovalna služba pripravi predlog z obrazložitvijo, ki ga posreduje ministrstvu za kmetijstvo.

Komentarji

avatar
  Prijava na obveščanje  
Obvestila o

Prijava na e-novice