Naprej na vsebino

Ribištvo v Sloveniji – kakšno je stanje?

Ribištvo je dejavnost v Sloveniji, ki še posebej na obali spada med tradicionalne dejavnosti. Prepletena je z mnogimi sektorji, med katerimi je še zlasti turizem. Glavni cilj ribištva je, da se trudijo zagotoviti trajnostno ribištvo, ki je v ravnovesju z razpoložljivimi viri in okoljem. Konkurenčnost za ribištvo se kaže tudi v tem, da se spodbuja učinkovitejša raba tržnih niš in inovativnih tehnologij, prav tako pa tudi ozavešča javnost o pozitivnih učinkih rib na zdravje. Ribištvo je glede na arheološke najdbe bilo pomemben vir prehrane že od pradavnine naprej. Ljudi so morja, jezera in večje reke ter potoki tako rekoč prisilili k lovljenju rib, če so želeli preživeti. Priprave prvih ribiških pripravkov za lovljenje rib so stre približno 10.000 let. Najprej so ljudje lovili na zelo preproste načine in sicer z rokami, sulicami in šele kasneje izumili in izdelali trnke, vrvice in mreže. Za prevoz rib so imeli čolne, kasneje pa tudi ladje, ki imajo sodobne mreže, električne naprave in hladilnice za shranjevanje. Potem so se zaradi večjih količin rib, ki so se ulovile, pričele pojavljati tudi trgovine in razvoj ribje industrije.

Ribištvo Foto: Pixabay

Ribištvo v Sloveniji

V Sloveniji ribištvo zajema morski gospodarski in negospodarski ribolov, akvakulturo, predelavo in promocijo rib in ribiških proizvodov ter upravljanje z ribolovnimi viri v celinskih vodah. Tržaški zaliv in severni konec Jadranskega morja sta relativno bogata z ribami in školjkami. Od srednjega veka naprej se je na tem področju že razvilo nekaj večjih ribiških središč. Med drugim sta to tudi Piran in Izola. Ribištvo je bilo prav tisto, ki je slovensko obmorsko mestece Izolo poneslo v svet, v 20. stoletju je bilo namreč slovensko morje preplavljeno z ribami, kar je bilo kot nalašč za začetek industrijskega ribolova. Z predelovalno industrijo rib se je omogočil razvoj v smeri ribolova. Prva tovarna za predelavo rib v Izoli je znana pod imenom Argo. Ribja predelovalnica je v Izoli ponudila tudi veliko število delovnih mest in priložnost za napredek. Ribištvo se je dobro prijelo tudi v nekaj slovenskih ribiških vaseh kot so: Sv. Križ, Barkovlje, Prosek in Devin. Ribištvo Slovenije je v zadnjih stoletjih zelo napredovalo. Z vedno večjimi ladjami je bil tudi izkupiček pri lovljenju rib bistveno večji. Ustanovljena je bila tudi ribiška flota, tako imenovana skupina ribiških ladij, ki organizirano lovijo ribe. Tovarna za predelavo rib se danes imenuje Delamaris. V preteklosti so s floto ladij v namen, da zadostijo vsem potrebam velikega povpraševanja po ribah, ki so jih imeli v podjetju Ampelea, ki je sedanji Delamaris, tudi lovili ribe po celotnem Jadranskem morju z ladjami, ki so bile opremljene z najsodobnejšo opremo za ribištvo. Tovarne so bile v tistem času odvisne od dnevnega ulova. Po razpadu Jugoslavije in osamosvojitvi Slovenije je postalo ribištvo močno okrnjeno, saj je Slovenija izgubila dobršen del morja. Danes sta v Izoli le še dve ribiški ladji, z ribištvom se ukvarjajo bolj zasebni ribiči, ki imajo predvsem manjše čolne. Z dobičkom od ulovljenih rib pa preživljajo sebe in svoje družine. Ribištvo ima v Izoli in Piranu kljub vsemu močen pečat, zadnje čase tudi precej v smeri športnega ribolova s katerim se v prostem času ukvarja veliko ljudi. Poleg morskega ribištva pa je potrebno omeniti še ribištvo, ki se nanaša na sladkovodni ribolov in za gojenje sladkovodnih rib v ribogojnicah ter tudi športni ribolov. Gospodarski pomen sladkovodnega ribištva je v primerjavi z morskim ribolovom precej manjši. Tukaj je bolj v igri njegov turistični pomen.

Ribištvo Foto: Pixabay

Lahko ribič postane vsak?

Ko ribič prične z ribištvom, v prvi vrsti potrebuje veselje do ribolova in tudi preživljanja časa v naravi. Ob pričetku ribolova je potrebno nabaviti ribolovno dovolilnico in tudi obvestiti morebitnega lastnika ribnika oziroma posestva v katerem se namerava ribariti ter tudi pravilih. V primeru da ribič nima ustreznega dovoljenja, se to lahko tudi kaznuje. Ni odveč tudi to, da ima ribič začetnik s seboj tudi izkušenega ribiča, ki mu s svojimi nasveti tudi pomaga tako v teoriji kot tudi v praksi. Potrebno je izbrati tudi ribolovno mesto in se na ribolov tudi pripraviti. Ribič rabi za ribolov seveda tudi osnovno opremo kot je palica, hrana, podmetalka, mreža, klešče in tehtnico. Pri sebi naj bi načeloma imel tudi mokro krpo ter trnke. Seveda pa je pomembno tudi to, da se z ribami lepo ravna, ko se ujamejo in poskrbi, da se čim prej vrnejo v naravo, če se lovijo po sistemu ujemi-spusti. Tako kot pri vsem v življenju, pa je tudi pri ribištvu enako. Vaja dela mojstra. Vsak ribič, ki je pričel z ribolovom še ni takoj ulovil ribe, jo je pa zato drugič, tretjič ali četrtič. Veliko bolj važno kot tekmovanje, je za ribištvo sproščanje v naravi in zabava ob morebitnem novem ali pa starem hobiju.

Komentarji

avatar
  Prijava na obveščanje  
Obvestila o

Prijava na e-novice