Sprejeti mega protikorona paket vlade, še dva tedna ne bo veljal
Smernice za paket ukrepov, ki jih je od strokovne skupine pod vodstvom Mateja Lahovnika, vlada sprejela v ponedeljek, so naletele na splošno odobravanje. Državni svet je včeraj sprejel odločitev, da se odreče vetu. Tudi predsednik države, Borut Pahor bo svoj podpis pod zakon dodal takoj ko ga bo dobil na mizo. Opozicija se je poenotila, mega paketu ne nasprotuje. A tudi če vlada danes paket ukrepov potrdi, to ni dovolj, da bi ta kot zakon obveljal takoj.
Predsednik vlade Janez Janša je v ponedeljek na tiskovni konferenci predstavil ukrepe, ki jih smernice zajemajo:
1. Ukrepi za ohranjanje delovnih mest
- Vse prispevke vseh zaposlenih, ki so na čakanju, krije država oziroma obe blagajni, pravice zavarovancev (torej tudi delovna doba) pa se ohranjajo.
- Nadomestilo plač: država bo vsem zaposlenim na čakanju pokrila 80 odstotkov neto plače, preostanek pa delodajalec.
- Ni več pogoja (ta je bil sprejet v četrtkovem interventnem zakonu), da mora za pomoč za državne subvencije na čakanju biti več kot 30 odstotkov zaposlenih. Upravičenost do pomoči se bo ugotavljala za nazaj.
- Vsem na čakanju doma se odpiše akontacija dohodnine za čas trajanja ukrepov, to pomeni, da delodajalec za njih ne bo plačeval dohodnine vsak mesec, kot je to obvezno sicer, niti ne bo ta obveznost padla na delojemalce ob morebitnem poračunu dohodnine prihodnje leto.
- Nadomestilo za vse bolniške odsotnosti med epidemijo od prvega dne krije ZZZS, in ne delodajalec,
- Nagrade, s katerimi podjetja zaradi težkih razmer stimulirajo delavce in pomenijo presežek neto plače nad zadnjim izplačilom neto plače pred sprejetjem ukrepov, pa se razbremenijo vseh dajatev;
- Upravičenost do pomoči se bo ugotavljala za nazaj.
- Odloži se tudi plačilo akontacije na dobičke podjetij oziroma vnaprejšnja plačila davka na predvideni dobiček za vsa podjetja. Davek se obračuna po odmeri prihodnje leto. Torej – ko bo podjetje prihodnje leto predvidoma konec marca oddali davčni obračun, bo poračunalo morebiten davek na dobiček za leto 2020. Seveda le, če bo med tistimi, ki jim bo letos kljub krizi uspelo imeti dobiček.
- Vlada bo tudi znižala sejnine nadzornikom v državnih družbah za 30 odstotkov. Državni funkcionarji se plače znižajo za 30 odstotkov – iz tega je izvzeto sodstvo, vendar pa so tudi ti pozvani, da se sami odpovejo takemu delu plače. Pri tem bodo eni od funkcionarjev prišli tudi v kvoto tistih, ki bodo dobili dodatek zaradi povečanega obsega dela zaradi boja zoper koronavirus.
- Zaposleni v kritičnih dejavnostih (zdravstvo, civilna zaščita, varnost, kritična infrastruktura…) za čas epidemije dobijo za nevarno delo oziroma za dodatne obremenitve dodatek od 10 do 200 odstotkov osnovne plače.
- Zaposlenim, ki bodo ostali na delu, bo za čas ukrepov pokojninske prispevke (tako delodajalca kot delojemalca!) pokrila država – to je osnova za to, da lahko delodajalci v tem času zaposlenim lahko izplačajo višjo neto plačo.
2. Ukrepi za pomoč samozaposlenim
- Pri teh ukrepih so mišljeni samostojni podjetniki in druge samozaposlene osebe, direktorji družb z enim zaposlenim, zavarovani pod šifro 040. Torej vsi, razen popoldanski espeji. Zaposleni pri espejih, ki bi izgubili delo, padejo pod ukrepe za zaposlene na čakanju.
- samozaposleni, ki zaradi krize ne morejo opravljati dejavnosti ali jo opravljajo v občutno zmanjšanem obsegu, so upravičeni do mesečnega temeljnega dohodka v višini 70 odstotkov neto minimalne plače;
- v tem obdobju se jim odpišejo prispevki. Prispevke zanje v tem obdobju v obe blagajni nakazuje država, pravice zavarovancev in prihodki blagajn pa se ohranjajo. Višina prispevkov za krizno leto se določi na podlagi izkazanega dobička po koncu leta;
- do odmere dohodnine za leto 2020 se odloži plačilo akontacije dohodnine, torej do pomladi prihodnje leto;
- do izredne pomoči so upravičeni tisti, ki s posebno javno dostopno izjavo razglasijo prizadetost zaradi krize – tako naj bi se skrajšala birokracija pred ugotavljanjem upravičenosti do pomoči. Vendar pa bodo nadzorni mehanizmi pozneje ugotavljali resničnost izjav – če bodo ugotovili, da je izjava vsebovala neresnične podatke, bodo morali pomoč vrniti.
- Že prejšnji teden je bila uzakonjena možnost odloga plačevanja vseh obveznosti iz posojil (ne pa tudi lizinga!) pri slovenskih bankah in hranilnicah do 12 mesecev.
3. Ukrepi za izboljšanje likvidnosti v podjetjih
- Vzpostavi se garancijska shema in DUTB omogoči odkup terjatev do slovenskih podjetij. Država slabi banki zagotovi dovolj sredstev za izvedbo prek dokapitalizacije in/ali poroštva. Ta ukrep bi veljal »daljše obdobje«.
- Zamrzne se akontacija davka na dobiček oziroma vnaprejšnja plačila davka na predvideni dobiček za vsa podjetja. Davek se obračuna po odmeri prihodnje leto. Torej – ko bo podjetje prihodnje leto predvidoma konec marca oddali davčni obračun, bo poračunalo morebiten davek na dobiček za leto 2020. Seveda le, če bo med tistimi, ki jim bo letos kljub krizi uspelo imeti dobiček.
- Zamrzne se uveljavljanje pogodbenih kazni za zamude pri izvajanju dobav in storitev po pogodbah z javnim sektorjem.
- Plačilni roki za plačila zasebnim dobaviteljem iz javnih sredstev se skrajšajo na osem dni.
- Že prejšnji teden je bila uzakonjena možnost odloga plačevanja vseh obveznosti iz posojil (ne pa tudi lizinga!) pri slovenskih bankah in hranilnicah do 12 mesecev.
4. Olajšave za ljudi z zmanjšanimi dohodki
- Že prejšnji teden je bila uzakonjena možnost odloga plačevanja vseh obveznosti iz posojil (ne pa tudi lizinga!) pri slovenskih bankah in hranilnicah do 12 mesecev tudi za fizične osebe.
- Status za delavce, ki ne delajo zaradi višje sile (varstva otrok, nezmožnosti prihoda na delo po 6. točki 137. člena ZDR), se izenači s statusom za delavce na čakanju, z enako delitvijo stroškov med državo in delodajalca, odpisom dohodnine in še kakšnim ukrepom, ki ga bodo določili pozneje.
- Delavcu, ki med epidemijo izgubi službo, od prvega dne avtomatično pripada nadomestilo za brezposelnost. Ko veljavnost prvega ukrepa preneha, se njegove pravice odmerijo po veljavni zakonodaji (nadomestilo ali socialna pomoč).
- Javnih storitev, ki se ne izvajajo (denimo vrtci), siceršnji uporabniki storitev med krizo ne plačujejo.
- Solidarnostni dodatek za upokojence s pokojninami do 700 evrov, izplačilo bo 15. aprila.
5. Ukrepi za zaščito v podjetjih
- Civilna zaščita, Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) in preostale pristojne institucije zagotovijo podjetjem, ki morajo ostati odprta, potrebne zaščitne ukrepe, možnost nakupa mask, razkužil, usmeritve glede ravnanj …
- Pristojne institucije izdajo smernice za varno delo in ravnanje ob morebitni bolezni pri zaposlenem.
(vir ukrepov: GOV, Finance)
Ekonomisti in opozicija opozarjajo na številne pomanjkljivosti. Izpuščene so določene kategorije ljudi, denimo študentje, invalidi, kmetje, neprofitne organizacije, enoosebni d.o.o., po drugi strani pa samozaposlenim, ki plačujejo najem poslovnega prostora, ukrep – 70 odstotkov minimalne plače (torej približno 500 evrov) ne bo zadostoval. Ne bo torej popolnoma ustavil njihovega zapiranja in potencialnih prehodov med brezposelne, ker je znesek prenizek. Nemškega zneska (9.000 – 15.000 evrov enkratne pomoči za tri mesece) si sicer ne moremo privoščiti, se pa mnogi strinjajo, da bi vlada morala prag postaviti na minimalno plačo, a samo za polne espeje, ki so bili pred 12. marcem »aktivni«. (t.j. imeli prihodke vsaj v sezoni v letu 2019, plačujejo prispevke, davke itd.).
Vlada pred odločanjem sicer napoveduje, da bo pomagala tudi pozabljenim, a ne navajajo še konkretno kako. Časnik finance poroča o zadnjih novostih: »mali d.o.o, ki imajo le enega zaposlenega, so po smislu samozaposleni, zato bodo – kot espejevci – upravičeni do »temeljnega dohodka«, 70 odstotkov minimalne plače in plačila prispevkov. Zaposleni pri espejih – denimo natakarji pri gostincih – pa bodo lahko šli na čakanje in jim bo država plačala prispevke ter 80 odstotkov plače«.
Pripravljavci ukrepov naj bi med upravičence do državne pomoči zaradi izpada prihodkov prišteli še preostale pravne oblike prizadetih – tudi zasebne zavode (med te, denimo, sodijo tudi zasebni vrtci) in društva (kot so, denimo, športna društva z zaposlenimi trenerji), še poročajo pri Financah. Razglablja se tudi o tem, od kdaj bo zakon veljal.
Igor Zorčič, predsednik državnega zbora (DZ), računa, da če danes dobijo zakon, bi v izredni seji, najhitreje v sredini naslednjega tedna, o tem odločal oziroma sprejel še DZ. Če upoštevamo vse roke, bi omenjeni paket začel veljati 8 dni po sprejetju v državnem zboru – torej približno čez dva tedna.
Vladni uradniki se sprašujejo, ali je možno skrajšati rok razglasitve zakona. Po sprejemu v DZ tak zakon namreč čaka še morebitni veto ali morebitno referendumsko vprašanje. Trenutno si niso vsi enotni glede tveganja, če bi določene roke zaobšli, saj bi zakon, ki ga v teh razmerah nujno potrebujemo, lahko na ustavnem sodišču – padel. Kljub temu, da se je DZ pripravljen vetu odpovedati.
Ti roki ščitijo predvsem tiste, ki bi tak zakon želeli spodbijati. A kdo bi to danes lahko bil?
Gre za bitko s časom in zadeva je zelo resna, na eni strani je potrebno ukrepati takoj, na drugi strani pa demokracija zahteva določene postopke. Če se bodo »pravila igre«, v teh posebnih okoliščinah vendar le spremenila, zaenkrat še ni jasno.
