Zdaj je že jasno, da je, vsaj statistično, koronavirus postal največji sovražnik krščanstva v 2000 letih njegovega obstoja. Eno izmed glavnih vprašanj za zgodovinarje je ali je Cerkev, v svoji dolgi zgodovini, sploh kdaj doživela takšno ohromitev, kot jo doživlja ravno v času, ko se soočamo s pandemijo koronavirusa.
Vojne, komunizem in kuga do sedaj nista ohromila dejavnosti Cerkve
V času 2. svetovne vojne je bila dejavnost Cerkve močno omejena, nikoli pa se ni dogajalo, da bi celotna področja ostajala brez bogoslužij in drugih dejavnosti, ki jih izvaja Cerkev. Cerkvene dejavnosti prav tako ni mogel onemogočiti niti komunizem, ki je bil neizprosen nasprotnik Cerkve.
Eden izmed najhujših primerov preganjanja krščanstva, je bil komunistični režim v Albaniji, ki je bila za časa vladavine Enverja Hoxe (1908–1985), celo uradno razglašena za ateistično državo.
Kljub izrednemu preganjanju, je tam Cerkev delovala, čeprav so bili verniki z duhovniki in škofi na čelu, vedno izpostavljeni tveganju, da so lahko vsak trenutek ob glavo. Tako v Albaniji, kot v drugih komunističnih državah, je bilo mnogo kristjanov zaprtih in celo ubitih, samo zaradi svojega verskega prepričanja.
Zgodovinski podatki, ki se nanašajo na čas kuge, ki je v Evropi razsajala med 14. in 17. stoletjem, ne izpričujejo, da bi bila zaradi kuge cerkvena dejavnost bistveno omejena. Podatki iz tistega časa govorijo ravno nasprotno, da je bilo po cerkvah še več bogoslužij in z njim povezanih procesij, z namenom, da bi kuga končno prenehala sejati smrt.
Vatikan se nahaja v središču pandemije koronavirusa
Vse kaže, da smo današnja generacija kristjanov prva v zgodovini Cerkve, ki zaradi epidemije koronavirusa ostajamo izolirani od kakršne koli fizične prisotnosti v okviru bogoslužne dejavnosti Cerkve. To se je zgodilo ravno v času, ko se pripravljamo na največji krščanski praznik, veliko noč. Cerkvena dejavnost, predvsem v obliki bogoslužij, se odvija v glavnem preko spleta in televizije.
Cerkev se je s koronavirusom odločno soočila. Verjetno je k temu pripomoglo dejstvo, da Vatikan, kjer se nahaja vrhovna cerkvena oblast, leži v samem središču pandemije, znotraj Italije. Italija pa se sooča dobesedno z vojnimi razmerami, saj ljudje tam množično zbolevajo in za posledicami te bolezni tudi množično umirajo.
Glede na to, da se Vatikan nahaja v samem središču območja, ki ga napada koronavirus, lahko razumemo to tudi kot simbolni napad na Cerkev. V okolici Vatikana, predvsem v Italiji koronavirus postavlja pod vprašaj obstoj mnogih življenj. Življenje ni zgolj v fizičnem obstoju človeštva, ampak predvsem v kvaliteti življenja, ki ga prinaša življenje v ljubezni in veselju. Prinašanje takšnega življenja je bistveno poslanstvo Cerkve. Koronavirus tako predstavlja grožnjo, da bi napadel prav Cerkev in njeno dejavnost, s katero prinaša polnost življenja med celotno človeštvo.
Koronavirus bo zagotovo »premešal karte« v Cerkvi
V zvezi s tem se postavlja nekaj bistvenih vprašanj. Ali predstavlja koronavirus grožnjo celo za obstoj Cerkve? Ali bo njegov močan vpliv »premešal karte« tudi v načinu delovanja Cerkve? Ali bo s svojo razdiralno močjo zarezal prav v njeno srce, ki ga predstavlja papež in rimska kurija? Ali bo pandemija koronavirusa Cerkev prečistila in jo še bolj okrepila za njeno bistveno poslanstvo, ki je v prinašanju evangelija med ljudi vsega sveta?
Papež se je umaknil od neposrednega stika z javnostjo
Konec februarja se je celo namigovalo, da naj bi za koronavirusom zbolel sam papež, vendar je kasnejše testiranje pokazalo, da je test negativen. Od 9. marca, ko je za celotno Italijo razglašena karanetena, se je tudi papež umaknil od neposrednega stika z javnostjo.
Sredine avdience, ki jih je imel papež na trgu sv. Petra ali v dvorani Pavla VI., ter nedeljski nagovori iz okna apostolske palače, so umaknjeni od oči javnosti. Papeževe nagovore zdaj prenašajo iz apostolske knjižnice preko televizije in preko spleta.
Skoraj vedno, ko je bil papež v stiku z ljudmi, je prekršil ustaljeni protokol in kdaj stopil v stik z ljudmi, kar protokol ni predvideval. Zdaj papež, prav tako, zasebno, vendar v televizijskem in spletnem prenosu, obhaja vsako jutro mašo v domu sv. Marte.
Jasno je že, da bo obrede velikega tedna, vključno z veliko nočjo, papež obhajal brez navzočnosti vernikov. Ni pa še jasno, kaj bo z blagoslovom »Urbi et Orbi«, ki ga papež podeli za veliko noč ob 12.00, iz balkona cerkve sv. Petra. Glede na obstoječe razmere, lahko sklepamo, da bo tudi ta potekal brez navzočnosti vernikov.
V veljavo so stopili posebni predpisi glede spovedovanja
Tako kot za bogoslužje, velja omejitev tudi za spovedovanje, ki je poleg maše najpogostejši zakrament, ki ga prejemamo verniki. Apostolska penitenciarija, papeško sodišče za notranje duhovno področje, je izdalo dva dokumenta v zvezi z odpuščanjem grehov v času koronavirusa. Prvi dokument se nanaša na popolni odpustek, drugi pa na spoved ter skupno odvezo.
Popolni odpustek je namenjen tistim, ki so okuženi s koronavirusom ali imajo neposreden stik z okuženimi. Popolni odpustek pomeni brisanje vseh časnih kazni, kar pomeni, da bi tisti, ki bi umrl pa še ni zadostil kaznim za grehe, s popolnim odpustkom bil obvarovan zadoščevanju v vicah. Predhodno se od prejemnika popolnega odpustka zahteva kesanje za storjene grehe.
V tesni povezavi s popolnim odpustkom je spoved, ki tistim, ki se resnično pokesajo grehov, odpušča grehe. Ker je zaradi koronavirusa spovedovanje praktično ustavljeno, je v zvezi s tem apostolska penitenciarija izdala odlok.
Za področja, kjer je epidemija najhujša, je Apostolska penitenciarija izdala dovoljenje za skupno odvezo. To pomeni, da lahko duhovniki in škofje v ljudem, ki so v preteči smrtni nevarnosti podelijo skupno odvezo, brez posamične spovedi. Podelitev skupne odveze bi bila v tem primeru možna tudi preko televizije in spleta. Kdor bi kljub temu epidemijo preživel, je po normalizaciji razmer, dolžan pristopiti k posamični spovedi.
Za področje Slovenije je dovoljena spoved samo v smrtni nevarnosti
Slovenski škofje zaenkrat ocenjujejo, da pri nas še niso nastopili pogoji za skupno odvezo. Je pa do preklica za vernike, razen za tiste, ki so v smrtni nevarnosti, pristop k zakramentu sprave prepovedan. Verniki smo povabljeni, da obudimo kesanje in Bogu v osebnem pogovoru izročimo grehe.
V zvezi s tem je papež povedal: »Če ne najdeš duhovnika, da bi se spovedal, se pogovori z Bogom, ob je tvoj Oče, povej mu resnico«. Seveda velja ta način za izredne razmere v katerih se nahajamo. Ko bo epidemija minila, velja za redno obliko odpuščanja grehov spoved pri duhovniku ali škofu.
Papež se bori proti koronavirusu predvsem z molitvijo in spodbudami
Poleg zgoraj naštetega se papež in Vatikan borita proti koronavirusu z molitvijo in različnimi spodbudami. Papež se pri jutranjih mašah v domu sv. Marte, sredinih avdiencah v apostolski knjižnici ter nedeljskih nagovorih spominja trpečih, posebej še starejših, ki so zaradi koronavirusa najbolj na udaru. Prav tako se spominja zdravstvenih delavcev, ki žrtvujejo lastna življenja v dobro trpečih.
Govoril je o zapornikih in o njihovi izpostavljenosti znotraj zaporov. Njegova beseda je marsikje že naletela na pozitiven odziv, saj so mnoge zapornike, ki niso obsojeni zaradi težjih prestopkov, izpustili domov.
Papež je nagovoril tudi družine, ki so se v tem času znašli znotraj svojih stanovanj. Še posebej jih je spodbudil, da bi zdaj, ko so več časa skupaj, znali med seboj komunicirati ter da bi njihova komunikacija zgradila ljubeče medsebojne odnose.
Nagovoril voditelje vseh krščanskih cerkva, da bi vse vernike spodbudili k skupni molitvi Oče naš, za blagoslov tistih, ki trpijo za posledicami koronavirusa.
Molitvena spodbuda papeža Pija V. je 1571 pregnala Turke
Boj Cerkve in papeža proti različnim nevarnostim, je bil skozi vso zgodovino povezan z gorečo molitvijo. Enega izmed mnogih primerov lahko vzamemo iz leta 1571, ko si je tedanji papež Pij V. prizadeval, da bi krščanski voditelji tedanje Evrope združili sile proti Turkom, ki so tedaj prodirali v Evropo.
Vse verne je pozval, naj z molitvijo rožnega venca kličejo na pomoč Božjo mati Marijo. Prošnja je bila uslišana. Ko je 7. oktobra 1571 prišlo do pomorske bitke pri Lepantu, je bilo turško ladjevje povsem uničeno. Zmago so pripisovali moči molitve rožnega venca.
Molitev je najučinkovitejši »križarski pohod«
Aktualni papež Frančišek tudi danes poziva vernike k molitvi. Molitev, ki daje prostor Božji moči je tista, ki je močnejša od vsake bolezni in tudi od vsake druge nadloge. Molitev je tudi najučinkovitejši »križarski pohod« zoper kakršno koli nadlogo, ki želi na kakršen koli način uničiti naša življenja.
Zato je koronavirus za kristjane priložnost, da okrepimo vero in zaupanje v Božjo pomoč. Združeni z iskrenimi srci, v katerih bo odmevala iskrena molitev, bomo bolezen, ki jo povzroča koronavirus premagali in, kakor mnoge druge bolezni, poslali na smetišče zgodovine.
