Avtizem, stanje genialnih otrok

Težko bi našli koga, ki še nikoli ni slišal za avtizem. Žal večina še vedno meni, da je to nekako nova pogruntavščina novodobnih staršev, ki so pogrnili pri vzgoji. Resnica je daleč od tega. Nadaljevanke tipa Dober zdravnik, ki je sicer dokaj dobra, avtizem postavljajo v neko romantično luč in namesto razumevanja še bolj poglabljajo neznanje.
Vsak starš, ki ima doma otroka, ki so mu postavili diagnozo »avtizem« vam bo znal razložiti, da slika ni tako romantična. Ti otroci so drugačni, posebni, naporni, a dajejo lahko ogromno in ob pravem vodstvu lahko dosežejo ogromno. Nikakor pa ne bodo imeli normalno življenje po standardih družbe.
Avtistični otroci niso nagajivi in nevzgojeni
Avtizem je motnja, ki je opredeljena kot pomanjkanje čuta za socialne interakcije, komunikacijo in vključuje določeno vedenje, zanimanja in aktivnosti, ki jih običajno pri drugih otrocih ni zaznati. Žal so prevečkrat ti otroci ožigosani za »poredne«, nevzgojene in nemogoče, a premalo se ljudje zavedajo, da gre tu za motnjo, ki jo noben vzgojni ukrep, tableta ali ne vem kaj ne more spremeniti, le do neke mere omiliti. Avtizem se pri vsakem posamezniku kaže drugače, nekaj pa je le skupnih točk:
- TEŽAVE S SOCIALNO KOMUNIKACIJO
Avtisti imajo težave tako z verbalno kot neverbalno komunikacijo, saj zelo dobesedno razumejo govor , ne razumejo prispodob, cinizma, šal, ne razločijo obrazne mimike in sprememb v intonaciji glas. Za njih bo »jabolka ne pade daleč od drevesa« pomenilo dobesedno to in ne bodo zmogli povezave, da ta besedna zveza pomeni, da so otroci podobni staršem.
Pri t.i. težjih oblikah avtizma le-ti ne govorijo, ali imajo dokaj omejen govor. Na drugi strani so nekateri, ki imajo zelo razvite govorne in jezikovne veščine, a zelo težko sodelujejo v pogovoru, ker konec koncev govorijo le tisto, kar jih zanima in jim je pomembno. Ena takšnih je seveda tudi Greta Thunberg.
- TEŽAVE S SOCIALNO INTERAKCIJO
Če ste kadarkoli gledali humoristično serijo The Big bang Theory je Sheldon zelo dobro odigral vedenje avtističnega otroka. Namreč prepoznavanje ali razumevanje čustev drugim je zanj nerazumljivo področje. Namreč ljudje z avtizmom ne razumejo nenapisanih družbenih pravil, običajno so preblizu nekoga s katerim se pogovarjajo, ali začenjajo neprimerno temo pogovora, ker se jim ne zdi nič spornega. Brez težav vas bodo vprašali in to po možnosti pred drugimi, zakaj varate ženo/moža, če ravno naj bi bil ta podatek skrivnost. Na trenutke se zdijo brezčutni, a niso, le razumejo ne. Zato dostikrat raje čas preživljajo sami in ne čutijo potrebe po drugih, prav tako ne iščejo potrditve ali tolažbe. Posledično zelo težko sklepajo prijateljstva, če pa že najdejo koga, je tovrstno prijateljstvo zelo težavno in zahteva ogromno potrpljenja in jasnosti.
Skoraj verjetno si avtist ravno zaradi te nezmožnosti čustvovanja ne išče partnerja, ker za to ni potrebe. Le majhen procent avtistov si ustvari družino.
- TEŽAVE NA PODROČJU FLEKSIBILNOSTI MIŠLJENJA
Avtisti niso zmožni razumevanja in predvidevanja vedenja drugih ljudi, vse kar ni v skladu z njihovo rutino, jim predstavlja motnjo, stisko, na katero se tako ali drugače odzovejo, tudi z nasiljem. Avtisti tudi ne razumejo koncepta nevarnosti (npr. tek po prometni cesti se jim ne zdi sporen), ne marajo sprememb in načrtovanja prihodnjih dejanj. Sicer uživajo v domišljijskih igrah, a le dokler lahko ponavljajo eno in isto. Zato bodo brez težav gledal Star Wars, ne bodo pa zmožni to zgodbo poustavriti.
Kot že omenjeno, so avtisti odvisni od rutine, ki občasno meji na obsesivno kompulzivno motnjo (se še pomnite nadaljevanke Monk – to je to). Velik poudarek dajo na pravila, ter ne razumejo zakaj npr. gre kdo pri prazni cesti čez prehod čez pešce, ko se mu mudi.
Veliko težavo predstavlja tudi senzorična občutljivost – na vid, zvok, vonj, okus ali dotik. V večini tako in tako ne marajo dotikov, objemov, ter jih zmotijo že tako nam nepomembni zvoki. Res pa jim ta občutljivost daje tudi lastnosti, npr. imajo popoln posluh, ter lahko brez predhodnega znanja zaigrajo na marsikateri instrument. A obstaja tudi malo bolj »temna« stran te pomanjkljivosti senzorične občutljivosti. Prav lahko se zgodi, da ne čutijo mrazu, vročine, bolečine, ali preprosto ne obvladajo svojega telesa. Dostikrat imajo tike.
Res je, da kljub temu, da so si avtisti med seboj različni, imajo neko področje, ki jim je blizu, ali je to matematika in fizika (Einstein), glasba, vlakci, dinozavri, računalniške igre …
Slovenske šole niso primerne za otroke z avtizmom
Zelo veliko težavo za avtiste predstavlja šola. Če ravno so v slovenskih šolah že vključeni v redno normalno šolanje, tja redki spadajo. Nikakor ne zaradi tega, ker ne bi zmogli, ampak ker je trenutni slovenski sistem narejen tako, da jim naredi več škode kot koristi. Na eni strani je pritisk drugih staršev in sovrstnikov včasih premočan in avtističnega otroka dnevno spravlja v stisko, ki jo izražajo tudi z nasilnim vedenjem. Na drugi strani so redki učitelji usposobljeni za delo z njimi, nekateri se pa tudi ne želijo priučiti. Rešitev pri tem ni, da se te otroke zapre v posebne šole, ampak v tem, da se obstoječi šolski sistem spremeni. Ne za voljo avtističnih otrok, ampak za voljo vseh.
Avtistični otroci se v običajni šoli običajno čutijo osamljene, ker v tem kar jih zanima običajno prekaša še učitelja, to kar jih ne zanima, pa jim predstavlja veliko težavo. Povrh vsega imajo še marsikateri avtistični otroci še druge pridružene motnje, kot so motnja pozornosti in hiperaktivnosti, primanjkljaji na posameznih področjih učenja (disleksija, diskalkulija, dispraksija), motnje v duševnem razvoju, motnje presnove in hranjenja …
Ko boste naslednjič srečali otroka, ki bo drugačen in ne bo po standardih okolice, se najprej vprašajte zakaj je temu tako. Mogoče je res le rezultat neprimerne vzgoje, lahko pa je le avtist. Če si boste drznili stopiti v njihov svet, boste spoznali njihovo veličino, sposobnosti, ki jih imajo, ter uvideli, da se v globini takšnega otroka skriva pravi biser.
Biti starš takšnemu otroku je naporno in nič kaj romantično, a je trud povrnjen in poplačan.