Naprej na vsebino

Teorija prekuženosti s koronavirusom – ruska ruleta z dobrim PR-jem

Vsak dan, ki ga preživimo z omejitvami, se nam zdi težji. Vsak dan bolj pogrešamo prosto gibanje, prijatelje, druženje, tudi kavice v lokalih in nenazadnje frizerja. Zato smo tudi vedno bolj nezadovoljni in dlje, kot sedimo doma, več časa imamo razmišljati o tem, da se nam verjetno godi krivica. Da bi lahko k boju s koronavirusom pristopili tudi drugače. Nadaljevali z življenjem, kot da se ni nič zgodilo in se pač okužili, pa kaj, saj jih ne umre tako veliko. K temu nikakor ne pripomorejo neenotna mnenja stroke, neenotni ukrepi držav znotraj in zunaj Evrope. Saj nekateri še vedno igrajo rusko ruleto, zakaj ne bi tudi mi? Na trenutke se nam zdi, da se nam bo doma tako ali tako zmešalo, ko bo vsega tega konec bomo najverjetneje potrebovali vsaj psihologa, če ne psihiatra. No, tudi vsaj en psiholog je najverjetneje razmišljal tako, ko si je zamislil teorijo skupinske prekuženosti in predlagal angleškemu premierju Johnsonu, da to teorijo preizkusijo na lastnem narodu.

Ideja skupinske prekuženosti je prišla iz političnih vod

Idejo skupinske imunosti je 11. marca predstavil britanski psiholog in profesor David Halpern, ki je sicer izvršni direktor vladne ekipe za vpoglede v vedenje in član vladnega svetovalnega telesa – Znanstvene svetovalne skupine za nujne primere – iz tega lahko sklepamo, da niti ni šlo za znanstveno podkrepljen, temveč političen predlog. Ideja je bila sledeča: osebe v domovih za ostarele in druge osebe, pri katerih je manj verjetno, da bi bolezen preživele, naj ostanejo ločene od širše populacije, dokler se ne vzpostavi skupinska imunost. Predvsem, je poudaril, je potrebno zaščititi 500.000 prebivalcev Otoka, ki so v domovih za ostarele ali trpijo za boleznimi dihal. Izolirani naj ostanejo toliko časa, dokler prekuženost populacije ne bo zadostna, da bo verjetnost, da ranljive skupine zbolijo, manjša. Pri skrbi za te izolirane osebe bi pomagala skupina prostovoljcev, da zaposleni v domovih ne bi bili preobremenjeni. Halpern je izdelal popoln načrt, kako to speljati, predvidel je tudi, da bi med velikonočnimi počitnicami z intenzivnimi tečaji študente izobrazili za delo z ostarelimi. Prav tako je predvidel prepoved obiskov v domovih za ostarele in spremenjen režim čiščenja šol – namesto tal naj se temeljiteje čisti stikala in ograje, kjer je večja verjetnost, da se nahaja virus. Sicer pa drugi represivni ukrepi ali omejevanje gibanja, naj ne bi bili potrebni. Prej, kot se populacija prekuži, prej bomo lahko sprostili tudi gibanje najranljivejših.

Prve razpoke teorije prekuženosti po britansko

Strategija prekuženosti populacije po britanskem scenariju je predvidela, da se jih v kratkem času okuži veliko, ki bodo imeli le blažje simptome bolezni in potem postali imuni na virus. Če tveganje zaradi COVID-19 ne bi bila tako veliko, bi bilo na tak način tehnično mogoče doseči skupinsko imunost, na način, da se dopusti, da se bolezen prosto širi skozi populacijo. Vendar dokazi in izkušnje Kitajske in Italije kažejo, da bi tak scenarij privedel do velikega števila tistih, ki bi potrebovali hospitalizacijo in tudi zdravljenje na intenzivnih enotah, kar bi v vsaki državi po svetu preseglo zmogljivosti zdravstvenega sistema. Kaj se zgodi potem, smo videli na italijanskem primeru: ko zmanjkuje ventilatorjev, morajo zdravniki odločati o tem, komu bodo dali možnost zdravljenja in komu bodo zgolj olajšali umiranje. Tudi teorija o tem, da so življenjsko ogroženi zgolj najstarejši in tisti, ki trpijo za boleznimi dihal, je napačna.

Vir: Worldmeters.info

Smrti za posledicami koronavirusa v svetu beležimo od starostne skupine 10-19 let navzgor. Za trenutek se zdi, da svoji teoriji tudi Halpern sam ni najbolj verjel, ko je predvidel temeljito čiščenje stikal in ograj v šolah.

Prav tako pa so ogroženi tudi vsi, ki trpijo za boleznimi srca in ožilja, diabetesom, boleznimi dihal, visokim krvnim pritiskom in rakavi bolniki. Po tem takem, bi morali izolirati veliko več kot samo pol milijona Britancev.

Vir: Worldmeters.info

Kako se je odzvala stroka

31 strokovnjakov s fakultete Imperial College v Londonu je 16. marca v sodelovanju z WHO oddelkom za nalezljive bolezni, MRC Centrom za globalno analizo nalezljivih bolezni (MRC GIDA) in Inštitutom Abdul Latif Jameel za bolezni in hitro analitiko (J-IDEA) pripravilo obsežen dokument, v katerem so predstavili edina dva možna pristopa k omejevanju posledic epidemije. In sicer:

1. Zatiranje. Tu je cilj bistveno zmanjšati reprodukcijsko število (povprečno število sekundarnih primerov, ki ga ustvari vsak primer) in v čim večji meri odpraviti prenašanje s človeka na človeka. Na tak način se bo treba z virusom boriti do takrat, ko bo na voljo učinkovito zdravilo ali cepivo, so zapisali. To je, kar trenutno počne večina držav, tudi Slovenija.

Ali: 2. Zmanjševanje, ki se ga doseže s cepivi ali zdravili, če so na voljo, da se prenos ne prekine popolnoma, temveč se blaži vpliv virusa na zdravje, podobno strategiji, kot je že poznana z gripo, v tem primeru je potrebno zagotoviti cepivo, na prvem mestu za bolj ranljive skupine. Cepiva oz. učinkovitega zdravila, kot vemo, še ni.

Zapisali so tudi: »V dokumentu ne obravnavamo etičnih ali ekonomskih posledic nobene izmed strategij, razen tega, da se zavedamo, da ni mogoče sprejeti enostavne politične odločitve. Čeprav je danes preprečevanje širjenja na Kitajskem in v Južni Koreji uspešno, hkrati povzroča velike negativne socialne in gospodarske posledice, ki lahko prav tako kratkoročno in dolgoročno negativno vplivajo na zdravje in dobro počutje ljudi. Z zmanjševanjem tveganja nikoli ne bo mogoče popolnoma zaščititi ogroženih pred hudo obliko bolezni ali smrtjo, zato bo posledično smrtnost morda še vedno visoka. Namesto tega smo se osredotočili na izvedljivost obeh pristopov, s posebnim poudarkom na vplivu obeh pristopov na zdravstveni sistem.«

V nadaljevanju so pripravili oceno, kako bi različni načini omejevanja gibanja vplivali na širjenje epidemije s COVID-19. Preučili so sledeče omejitve gibanja:

  • Samoizolacija potrjenih primerov na domu – Ljudje s simptomi ostanejo doma 7 dni, s čimer se zmanjšajo stiki izven doma za 75 odstotkov. Ostali člani družine se obnašajo kot pred tem. Predpostavimo, da 70 odstotkov gospodinjstev to upošteva.
  • Prostovoljna karantena – Po ugotovitvi simptomatike pri članu v gospodinjstvu vsi člani gospodinjstva ostanejo doma 14 dni. Stopnje stikov v gospodinjstvih se v tem karantenskem obdobju podvojijo, stiki v skupnosti se zmanjšajo za 75 odstotkov. Predpostavimo, da 50 odstotkov gospodinjstev upošteva to navodilo.
  • Socialna izolacija vseh, ki so stari nad 70 let – Zmanjšanje stikov za 50 odstotkov na delovnih mestih, povečanje stikov v gospodinjstvu za 25 odstotkov in drugih kontaktov za 75 odstotkov. Predpostavimo, da 75 odstotkov populacije to upošteva.
  • Socialno distanciranje celotne populacije – Vsa gospodinjstva zmanjšajo stike zunaj lastnega gospodinjstva, šole ali delovnega mesta za 75 odstotkov. Šole so še vedno odprte. Stopnja stikov v šoli ostane nespremenjena, število stikov na delovnem mestu se je zmanjšalo za 25 odstotkov. Predvideva se tudi, da se je stopnja stikov znotraj gospodinjstva zvišala za 25 odstotkov.
  • Zaprtje šol in fakultet – Zaprtje vseh šol, 25 odstotkov univerz ostaja odprtih. Stopnje stikov z gospodinjstvi za študentske družine se med zaprtjem zviša za 50 odstotkov. Ostali stiki v skupnosti se med zaprtjem povečajo za 25 odstotkov.
Vir: Imperial.ac.uk (Imperial College COVID-19 Response Team, članek: Impact of non-pharmaceutical interventios (NPIs) to reduce COVID-19 mortality and healthcare demand)

Scenariji strategije zmanjševanja stikov za Veliko Britanijo, ki prikazuje število oseb, ki bi potrebovale oskrbo na intenzivni negi. Črna črta prikazuje potek epidemije brez ukrepov. Zelena črta prikazuje strategijo omejevanja gibanja, ki vključuje zaprtje šol in univerz; oranžna črta prikazuje izolacijo posameznih potrjenih primerov; rumena črta prikazuje izolacijo potrjenih primerov in karanteno celotnega gospodinjstva; modra črta pa prikazuje izolacijo potrjenih primerov, domačo karanteno in socialno distanciranje tistih, ki so stari več kot 70 let. Rdeča črta spodaj prikazuje število postelj na intenzivni negi, ki so na voljo.

»V kolikor ne bo sprejetih nobenih kontrolnih ukrepov ali spontanih sprememb v vedenju posameznikov«, so zapisali, »se predvideva vrh dnevnega števila smrti po približno treh mesecih. Predvideva se, da bo približno 81 odstotkov populacije okužene in umrlo bo okoli 510.000 Britancev – veliko izmed njih tudi zaradi preseganja kapacitet zdravstvenega sistema«. V projekciji so zajeli tudi populacijo ZDA in ocenili, da bi brez ukrepov umrlo okoli 2,2 milijona Američanov. Predsednik Trump je dejal, da je načrt za soočanje s koronavirusom v Veliki Britaniji za doseganje prekuženosti populacije, katastrofalen in bi povzročil veliko smrti, ter tudi sam pristopil k ukrepom socialnega distanciranja.

17. marca se je na teorijo britansko teorijo prekuženosti, katere cilj je, da se okuži čim več mladih in se s tem prekuženost dvigne, da bi potem postopno obolevali starejši in zdravstveno bolj ogroženi za Delo odzval tudi prof. dr. Alojz Ihan, imunolog in mikrobiolog. »Mi zdaj z vsemi močmi zadržujemo jez, medtem ko nam voda morda sega do kolen. Angleže pa mika, da bi raje, kot trošili energijo (in denar) za utrudljivo in dolgotrajno zadrževanje jezu, pustili vodo, naj teče, in na hrib prenesli samo tiste, ki ne znajo plavati. A tudi njih mnogi svarijo, da družba ni matematična igrica, mi pa tako in tako nimamo izbire. Če ne zadržimo jezu, bomo v naslednjem trenutku vsi pod vodo,« je dejal.

Kritično se je odzval tudi prof. dr. Roman Jerala, vodja odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu: »Računati na prekuženost populacije in čredno imunost je grozljiv scenarij in znak, da je država obupala, zato je edina prava pot, da to okužbo omejimo in zdržimo dokler ne bo na voljo cepivo ali pa zdravilo s katerim bomo Covid-19 popolnoma izkoreninili.«

Odzval se je tudi Evropski komisar za krizno upravljanje, Janez Lenarčič, in britansko strategijo ocenil za tvegano: »Veliko smrti med ranljivimi je previsoka cena, da bi dosegli prekuženost v določenem okolju,« je dejal.

20. marca so v Veliki Britaniji, tudi na osnovi številnih negativnih kritik s strani stroke, sklenili, da uvedejo delno socialno distanciranje. Premier Johnson je naročil, da se do petka, 27. marca, zaprejo vsi lokali, restavracije, telovadnice in kinodvorane.

1228 mrtvih, Johnson okužen – v Veliki Britaniji karantena

27. marca je premierju Borisu Johnsonu test potrdil, da je pozitiven na COVID-19.

29. marca je britanski premier Boris Johnson v pismu sodržavljanom zapisal, da se bodo razmere glede izbruha novega koronavirusa še poslabšale. Pozval jih je, naj ostanejo doma in upoštevajo tudi druga navodila pristojnih za zajezitev širjenja virusa. Do takrat je sicer na Otoku za posledicami koronavirusa umrlo že 1228 ljudi, okuženih je bilo več kot 19.500 ljudi. Britanske oblasti so, sicer kasneje kot v večini evropskih držav, v začetku tedna uvedle tritedensko karanteno, zaprte so šole, vse nenujne prodajalne, prav tako je prekinjeno izvajanje vseh nenujnih storitev. Do danes je bila sicer okužba s COVID-19 na Otoku potrjena pri 47.806 ljudeh, in beležijo tudi 4.934 smrtnih žrtev, od tega 621 v zadnjih 24 urah. Veliko izmed teh ljudi bi verjetno bilo še živih, če bi država ukrepe sprejela pravočasno.

Ali ima v tem trenutku David Halpern še službo, ni znano. Bi bilo pa vredno tudi za razglasitev zmote uporabiti vsaj toliko močan PR, kot so ga za razglašanje neumne teorije doseganja prekuženosti.

Dr. David Halpern – krivec za famo preceplenosti. Vir: BBC News

Teorija prekuženosti padla tudi na Nizozemskem

Na Nizozemskem so se sprva odločili, da bodo poskušali doseči prekuženost prebivalstva. 29. marca so tamkajšnje oblasti sporočile, da je število potrjenih primerov okužbe z novim koronavirusom preseglo 10.000. Do takrat v 17-milijonski državi niso uvedli strogih omejevalnih ukrepov. Do danes so potrdili 17.851 okužb in zabeležili 1.766 smrtnih žrtev, od tega 115 v zadnjih 24 urah. Nizozemska vlada je sicer nato v boju proti virusu sprejela vrsto ukrepov, med drugim so zaprli šole, restavracije, kavarne in muzeje, in ti ukrepi bodo veljali najmanj do 28. aprila. Prav tako so določili, da se lahko ljudje na prostem zadržujejo z največ tremi osebami naenkrat.

Brazilski predsednik »bad influencer«

Brazilski skrajno desni predsednik Jair Bolsonaro je obtožil svoje politične nasprotnike in medije, da državljane namerno »goljufajo« z novicami o nevarnosti koronavirusa. Bolsonaro se je uprl drastičnim ukrepom za preprečevanje širjenja okužb, medije označil za »histerične« zaradi poročanja o koronavirusu in bolezen samo je označil za »malo gripico«. Za to malo gripico je sicer do tistega dne po svetu umrlo preko 40.000 ljudi. V televizijskem intervjuju konec marca je Bolsonaro napadel guvernerje nekaterih držav, vključno z Rio de Janeiro in São Paulo, ki so prebivalcem naročili, naj ostanejo doma in uvajajo karanteno. »Ljudje bodo kmalu videli, da so jih ti guvernerji in velik del medijev prevarali glede koronavirusa,« je dejal Bolsonaro. V Braziliji sicer beležijo 10.475 okužb in 448 smrtnih žrtev – učinkovita prevara, mar ne?

Računati na prekuženost trenutno ni dobra taktika

Prekuženost, torej dovolj veliko število obolelih, ki postanejo potem posledično imuni na virus, se ne zdi dobra taktika, saj, kot pravijo strokovnjaki, bi za to potrebovali vsaj dve leti, virus pa bo, če bo obstal in se pojavil prihodnje leto (kar seveda bo, saj ne bo kar izpuhtel), spet zahteval veliko obolelih in tudi veliko življenj. Vprašanje je tudi, ali bi bila imunost oziroma odpornost trajna. Za vrsto koronavirusa, ki povzroča navadni prehlad, lahko zbolimo vsako leto, in to nekajkrat letno! Obstaja še tretja možnost, in sicer popolnoma spremenjeno vedenje, zaradi katerega bo prenos virusa majhen, skorajda ničen. To pa vključuje ukrepe, s katerimi se v teh dnevih spopadamo Slovenci, torej osamitev, vzdrževanje socialne distance.

Novi koronavirus tudi mutira

Strokovnjaki opozarjajo, da virus mutira, a na srečo počasi.

»Virus mutira tako počasi, da so sevi virusov v osnovi zelo podobni drug drugemu,« je dejal Charles Chiu, profesor medicine in nalezljivih bolezni na kalifornijski univerzi v San Franciscu School of Medicine. Chiu pravi, da se zdi malo verjetno, da bi bile razlike v stopnji obolelosti za novim koronavirusom med ljudmi odvisne od različnih sevov virusa.

Novi koronavirus naj bi mutiral osem do desetkrat počasneje kot virus gripe, zaradi česar je stopnja evolucije podobna drugim koronavirusom, kot sta močan akutni respiratorni sindrom (SARS) in bližnjevzhodni respiratorni sindrom (MERS).

Kaj pomeni prekuženost populacije in ali je sploh mogoča

Odgovor je: Da. A ne na kratek rok. In najbolj zanesljiva prekuženost je posledica precepljenosti prebivalstva.

Prof Willem van Schaik, profesor mikrobiologije in infektolog, ki deluje na Univerzi v Birminghamu, je za Science media centre pojasnil: »Prekuženost oziroma imunost populacije opisuje pojav, ko so ogroženi posamezniki zaščiteni pred okužbo, ker jih obkrožajo posamezniki, ki so na okužbo imuni. Širjenje virusa je tako minimizirano. Trenutno govorimo večinoma o prekuženosti populacije kot posledici precepljenosti. Če je cepljeno dovolj veliko število posameznikov v populaciji, bo to zagotovilo imunost v skupnosti tudi majhnemu številu ljudi, ki niso cepljeni (npr. iz zdravstvenih ali verskih razlogov). Nedavno smo videli primere izbruhov ošpic, pri katerih imunost populacije ni bila dovolj visoka, ker otroci niso bili cepljeni iz popolnoma neutemeljenih strahov pred cepljenjem.

Možnost skupinske imunosti obstaja na primer pri gripi. Če bi velik delež prebivalstva bil cepljen proti gripi, bi s tem lahko zaščitili neimunizirane posameznike. Težava gripe je v tem, da je težko vedeti, kateri sevi gripe (pomislite na seve kot na različice na temo: gripa je, vendar malo drugačna) povzročajo okužbe v katerem koli trenutku in zato cepivo proti gripi ni vedno stoodstotno učinkovito. Glavna težava pri koronavirusu je, da gre za nov virus, ki se še nikoli ni širil, kar pomeni, da so v primeru okužbe ogroženi vsi. Skupinsko imunost lahko dosežemo le z velikim številom cepljenih (cepiva trenutno še ni in lahko traja veliko časa, preden bo učinkovito cepivo na voljo) ali posamezniki, ki zbolijo in okrevajo, s čimer razvijejo naravno imunost proti virusu.«

Za prekuženost populacije, pojasnjuje, bi moralo za virusom zboleti vsaj 60 odstotkov populacije, kar bi seveda s seboj prineslo tudi ogromno število smrtnih žrtev, ker bi preveč ljudi zbolelo naenkrat, če ne bi izvajali nobenih ukrepov socialne distance. Z izvajanjem ukrepov ne preprečujemo, temveč zgolj upočasnimo širjenje okužbe, in s tem omogočamo, da vsi, ki potrebujejo bolnišnično oskrbo, to oskrbo lahko tudi dobijo.

Slej ko prej bo populacija prekužena, a to ne bo na en mah, trajalo bo nekaj let. Ali pa vsaj do takrat, ko bo na voljo učinkovito cepivo, ki ga bo potrebno najprej in predvsem zagotoviti ranljivim skupinam prebivalstva. Pa tudi, ko bo cepivo na voljo, se bodo mnenja o učinkovitosti in potrebnosti cepljenja spet kresala, kot se krešejo sedaj o teorijah in zablodah prekuženosti. Kot se krešejo o smotrnosti in učinkovitosti trenutnih ukrepov. In zagotovo se bo našel kdo, ki bo cepljenju nasprotoval, kot sedaj nasprotuje ukrepom. In s tem preko vpliva na svojo mrežo znancev in prijateljev nadalje povzročal (nepotrebne) smrti.

Ostanite doma. In ostanite zdravi.

Subscribe
Notify of
guest
1 Komentar
Inline Feedbacks
View all comments
k500
k500
2 years ago

dober članek, res pohvalno

Prijava na e-novice