Kupujmo domače: Vojno dobičkarstvo ali podpora kmetom?

»… da lahko Vlada Republike Slovenije s sklepom poseže v cenovna razmerja v prehranski verigi in po potrebi zagotovi odkup živali, mleka ter živalskih izdelkov in rastlinskih pridelkov.« Tako se glasi del predloga interventnega zakona, ki ga je pripravila SLS skupaj z zunanjimi strokovnjaki.

Kot so zapisali v nedavni izjavi, je bil predlog posredovan vladi, ki pa ga zaenkrat še ni upoštevala. SKZ pri SLS, Društvo SKZ in KGZS se bojijo, da nekatere do sedaj samooskrbne panoge ne bodo preživele, zato od pristojnih zahtevajo takojšnje ukrepanje. Njihova zahteva je popolnoma utemeljena, saj zanemarjanje te problematike lahko vodi v katastrofo širših razsežnosti.

Kljub presežkom ne dosegamo samooskrbnosti

Situacija z vsakim dnem postaja vse bolj pereča: krizne razmere so omejile oziroma prekinile izvoz mleka in mlečnih izdelkov iz Slovenije, na trgu pa so se pojavili presežki, zato mlekarne nižajo odkupne cene. Tudi odkup slovenskega goveda se zmanjšuje, kljub zmanjševanju povpraševanja pa smo priča dodatnemu uvozu govejega mesa v Slovenijo. To je za razumnega in domoljubnega človeka čisti absurd.

Podpisniki izjave upravičeno zahtevajo, da vlada uvede minimalne odkupne cene za nekatere prehrambne surovine, predlagajo pa tudi, da viške odkupi država in jih usmeri v blagovne rezerve. Ker je prihodnost nemogoče napovedati, je to edini smotrn korak k prepotrebni samooskrbnosti.

Vojno dobičkarstvo predelovalcev in trgovcev

Če bi kdo v tej zahtevi prepoznal željo kmetov po povečanju dobičkov v času krize, bi se globoko zmotil. Resnica je namreč takšna, da pri trenutnih odkupnih cenah ne morejo pokriti niti stroškov proizvodnje, kaj šele, da bi ustvarjali dobiček.

Ker se končne cene prehrambnih izdelkov niso zmanjšale, vse skupaj močno diši po vojnem dobičkarstvu: prehrambna industrija kmete sili, da surovine prodajajo z izgubo, potrošnik pa hrano kupuje po starih cenah. Tako predelovalci hrane in trgovci mastno bogatijo na račun opeharjenega kmeta in potrošnika. Takšno delovanje ni moralno, je vredno vsake obsodbe in bi ga bilo treba kazensko preganjati.

Bodo ljudje lačni?

Nujno je, da vlada ukrepa proti temu. Več kot nujno. Če ne bo, bo to vodilo po eni strani v zadolževanje ali propad kmetov, v vsakem primeru pa v opuščanje dejavnosti. To ne pomeni le ogromnega ekonomskega udarca slovenskemu podeželju, pač pa tudi to, da bomo zmanjšali prehransko samooskrbnost. Brez te se v krizah, kot je sedanja, ne da. Poglejmo, zakaj.

Trg se sicer še ni do konca sesul, se je pa nepredstavljivo spremenil, to je jasno. Trgovinski in transportni tokovi ne delujejo več, in naenkrat nismo več del skupnega ekonomskega prostora, kot smo bili še včeraj. Za reševanje krize je vsaka država odgovorna sama. In za preživetje države in njenih ljudi je bistveno, da ima zaloge hrane. Najbolj črn scenarij gre nekako takole: ker se iz tujine zaradi potencialne zaostritve kriznih razmer hrane ne bo dalo več uvažati, slovenski kmetje pa bodo zaradi izgube propadali, hrane v državi ne bo dovolj. Na kratko: ljudje bodo lačni. Mislim, da bolj jasno ne bi mogel povedati.

Če trg ne deluje, potrebujemo državni protekcionizem

Podpisniki izjave od vlade dejansko zahtevajo državni protekcionizem. Ta naj bi bil v nasprotju z načeli modernega kapitalizma in prostega trga, kjer vse ureja Smithova nevidna roka. A trg ne deluje več, zato ga bo nujno potrebno regulirati. Protekcionizem je edini vzvod, ki lahko prepreči vojno dobičkarstvo, proti kateremu so se postavili kmetje.

»Kupujmo domače, podprimo slovenskega kmeta,« slišimo v medijih. S tem geslom se popolnoma strinjam, a na žalost so ga nekateri zlorabili za zavajanje potrošnika in v škodo kmeta. Tega bomo v resnici podpirali šele, ko bo kaj ostalo v žepu njemu, ne pa oderuškim trgovcem in predelovalcem.

Vlada ima moč in dolžnost, da reši težave

Osebno menim, da vlada v trenutni krizi dela odlično. Ob podpori raznolike skupine strokovnjakov učinkovito izvaja potrebne ukrepe v korist ljudi in gospodarstva; na marsikaterem področju ji je uspelo, da so državljani presegli razlike in stopili skupaj v boju proti koronavirusni krizi. To je fenomenalno, mogoče še do nedavnega nepredstavljivo.

Razumem tudi, da se vseh težav ne da rešiti čez noč. A obravnavana tematika je strateškega pomena in je za dobrobit ljudi in delovanje države bistvena, zato jo je potrebno obravnavati prednostno. Vlado podpiram in ji zaupam, zato verjamem, da bo našla čas in voljo, da opravi svojo dolžnost in omenjene težave opravi.

Naj za konec dodam še apel kmetom: trenutna kriza je pokazala, da je kmetijstvo ranljiva panoga, in je ni težko zlorabiti. Za njeno krepitev bo potrebno povečati vpliv kmetov na predelovalno industrijo in prodajo hrane končnim potrošnikom. Naj to po končani krizi postane eden vodilnih ciljev kmetov in njihovih organizacij.