Naprej na vsebino

Pirhi so nepogrešljivi za popolno velikonočno praznovanje

Pirhi, pisanke ali pisanice so ena izmed glavnih sestavin velikonočne pojedine. Velika noč je najpomembnejši krščanski praznik, ki slavi Kristusovo vstajenje od mrtvih. Pirhi pri tem simbolizirajo kaplje Kristusove krvi in njegovo vstajenje, saj je bila prvotna barva pirhov rdeča. Pri tradicionalni pojedini poleg pirhov pripravljamo tudi hren, šunko in potico, nekateri pa k temu dodajo tudi klobase. Vse naštete jedi imajo svojo simboliko. Običaj se med državami in pokrajinami znotraj države razlikuje, prav tako se razlikujejo aktivnosti, ki jih lahko s pirhi počnemo. Pirhe oziroma barvana jajca so poznali že Rimljani, Grki, Perzijci … Že sam izraz pirh je soroden grški besedi piros, ki pomeni ogenj. Simbolika rdečih jajc je bila pri vseh enotna – konec zime oziroma začetek pomladi, življenje, vstajenje, sonce, ogenj, kri. Danes pirhe ne barvamo le z rdečo barvo, obdarovanje s pirhi ali s čokoladnimi jajčki pa povezujemo tudi s simbolom prijateljstva in ljubezni.    

Pirhi namočeni v barvo. Foto: Pexels

Barvanje in okraševanje pirhov

Ob besedi pirhi najprej pomislimo na raznobarvne jajčke, ki nam krasijo domove. Pristopi k barvanju in okraševanju pirhov so različni. Najbolj klasična metoda je barvanje z jedilnimi barvami, najbolj pogosti pa so pirhi barvani z naravnimi sestavinami. Najpogosteje so pirhi barvani s teranom ali čebulno lupino, uporablja pa se tudi ostala zelenjava in sadje, ki jih najdemo v domači kuhinji. Za primer: če želimo, da so naši pirhi zelene barve, jih kuhamo z listi špinače ali peteršilja, v kolikor so nam ljubši modri pirhi, jih kuhamo z rdečim zeljem ali borovnicami, če želimo oranžne, lahko uporabimo kurkumo, rdečo papriko, čili ali korenje – preprosto. Nekateri pirhe raje barvajo z vodenimi barvami, večnamenskimi markerji ali se lotijo tehnike lepljenja prtičkov na lupino. Za tiste posebej kreativne se najdejo tudi bolj zapletene tehnike kot sta praskanje in tehnika z voskom.

Za barvanje pirhov se uporabljajo tudi umetni materiali, ki imajo lahko škodljiv vpliv na jajce in posledično na naše zdravje. V tem primeru se svetuje, da jajca najprej izpihamo, da nam ostane le lupina katero nato po želji okrasimo. Poleg varnostnih ukrepov je prednost izpihanih jajc tudi ta, da taki pirhi nimajo roka trajanja in jih lahko več velikonočnih praznikov uporabimo v dekorativne namene. Tako bomo v lastnih kreacijah lahko uživali dlje časa.  

Na Zvezi potrošnikov Slovenije svetujejo, da kuhana in pobarvana jajca ne držimo predolgo na sobni temperaturi, temveč jih najkasneje v dveh urah shranimo v hladilnik in jih v prvem tednu tudi porabimo. V nasprotnem primeru lahko po zaužitju spornih pirhov pride do neželenih želodčnih težav, ki nam bodo nedvomno pokvarile praznično vzdušje. 

Okrašeni pirhi s tehniko risanja. Foto: Pexels

Aktivnosti s pirhi

K velikonočnem praznovanju spadajo tudi igre s pirhi. Najbolj se jih veselijo otroci, a so dobra popestritev tudi za starejše. Poznamo tri glavne igre, ki so skozi zgodovino zaznamovale ta običaj. Trkanje, trkljanje ter sekanje pirhov. Trkanje pirhov je igra za dva. Kot že samo ime pove, igralca s špicem pirha trkata drug ob drugega tako dolgo, dokler enemu lupina pirha ne poči. Tisti, kateremu pirh poči, je seveda poraženec. Pri igri trkljanja s pirhi igralci spuščajo pirhe po klancu navzdol s ciljem, da zadenejo pirhe svojih nasprotnikov, ki so nastavljeni na dnu. Igra se po pokrajinah rahlo razlikuje. Nekateri jih spuščajo po travniku, drugi po klančini narejeni iz dveh palic, tretji po deski. Zmagovalec je tisti, ki zadane čim več nasprotnikovih pirhov. Sekanje pirhov je igra, kjer igralci iz določene razdalje mečejo v pirh kovanec. Tistemu, ki uspe s kovancem predreti največ jajčnih lupin, je zmagovalec in za nagrado dobi pirhe ali kovance, ki so ostali v pirhih zagozdeni. Igre s pirhi igrajo veliko vlogo pri ohranjanju tradicije, hkrati pa predstavljajo kvaliteten način preživljanja časa z družino in prijatelji. 

K bolj netradicionalnim poznanim oblikam iger s pirhi spada lov za pirhi, ki jih je »velikonočni zajček« prinesel in skril. Tukaj je naloga staršev oziroma odraslih, da pirhe skrijejo po stanovanju, hiši ali okrog hiše. Igra je med otroci nedvomno zelo popularna, saj je njihov cilj, da te pirhe poiščejo in shranijo v svoje košarice. Skrivajo se lahko tudi čokoladne jajčke, čokoladni zajčki ali druge malenkosti, ki ob najdbi narišejo še toliko večji nasmeh na otrokov obraz.   

Pirhi Foto: Pexels

Najbolj znani pirhi v Sloveniji

Najbolj znani pirhi v Sloveniji so nedvomno pirhi v Beli krajini, ki jih imenujemo tudi belokranjske pisanice. Njihovo okraševanje je precej zapleteno, saj vključuje izpihovanje jajc, praskanje lupine in voskanje. Tehnika okraševanja z voskom je t.i. batik tehnika, ki se uporablja še danes. Tradicionalno so dekleta začela pirhe pripravljati že v hladnem zimskem času. Ob prazniku so s pirhi obdarile fanta in mu s tem izkazale svojo ljubezen. Običaj barvanja in okraševanja pirhov se je v Beli krajini ohranil vse do danes, kjer jih izdelujejo čez vso leto. Javnosti so na voljo kot spominki s katerimi lahko obdarimo sebe ali bližnje. Vsako leto pred velikonočnimi prazniki priredijo tudi tradicionalno razstavo velikonočnih jedih, kjer si lahko belokranjske pisanice ogledamo skupaj z ostalimi prazničnimi doma narejenimi dobrotami.     

Komentarji

avatar
  Prijava na obveščanje  
Obvestila o

Prijava na e-novice