Borut Korun: Španci in koronavirus

Španijo vodi koalicija Socialistov in stranke Podemos (po slovensko – Zmoremo). Analogna koalicijska vladavina bi bila v Sloveniji koalicija SD in Levice. Stranko Podemos so ustanovili z denarno pomočjo Venezuele, to pa je naveza, ki spominja na ljubezen slovenske Levice do Chaveza in Madura. (Venezuela je tudi zgled za našo prihodnost, če bi slovenski volivci kdaj tej stranki namenili preveč glasov).

To omenjam zato, da si bomo lahko predstavljali, kakšna je politična in siceršnja atmosfera v tej najbolj zahodni Evropski državi.

Španija je primer družbe, ki je iz srednjega veka skočila v kolonialno silo, iz porajajoče liberalne demokracije v frankizem, iz tega spet v svoje nasprotje – v eno najbolj levo orientiranih evropskih družb. V državi, kjer je šele Napoleon ukinil inkvizicijo, so 150 let pozneje v državljanski vojni skorajda zmagali komunisti in anarhisti. To sicer – da bi v državljanski vojni zmagali komunisti mogoče glede na te kvalitativne preskoke iz enega v drugo skrajnost – sploh ne bi bilo slabo, saj bi Španci bili sedaj – tako kot vzhodnoevropejci – »cepljeni« proti marksističnim skušnjavam in bi po kakem ponovnem skoku verjetno končno pristali v normalnosti.

V tem primeru bi verjetno prihod virusne epidemije pričakali z normalnim odzivom, v skrbeh, kaj bo z njihovim narodom in s takojšnjimi ukrepi. Tako pa so ravnali po principu, da je ideologija nad vsem in da se ideološko pravovernim ne more nič zgoditi.

Taka »strategija« je bila značilna tudi za »predepidemično« Slovenijo. Dopovedovali so nam, da se nam ne more nič zgoditi. Poglavitno je bilo ne zapasti v paniko. Samo ne panike!

Na omejevanje osebne svobode so se težko navadili tudi anarhični Berlinčani kjer vladajo leva SPD in Levica in Zeleni – ti pa so itak najhujši levičarji. Tudi Nemcem je uspel salto mortale iz nacističnega občutja biti nadčlovek v humanitarizem brez mej, ki ga najbolj nazorno pričara stavek »Wir schaffen das!« (Mi to zmoremo!). Na srečo ima Nemčija odličen zdravstveni sistem in kljub levičarstvu so Nemci ohranili še nekaj nemškega smisla za red in disciplino.

Sedaj hodijo po tej poti Švedi. Če se epidemija pri njih ne bo razširila, verjetno ne bo zasluga ideologije in njihove »naprednosti«, ampak mogoče njihova vikinška narava (Švedi so genetsko v 50 odstotkov potomci evropskih ledenodobnih lovcev). No, verjetno bo imela tudi tu zasluge predvsem zavest in discipliniranost Skandinavcev.

Nazaj v Španijo!

Kaj se je dogajalo v Španiji takrat, ko so virusi stali pred njihovimi vrati. No, ko so bili pravzaprav že v njihovi hiši. Kako je reagirala španska vlada soočena s skorajšnjim virusnim »frontalnim napadom«?

Po vrsti navedimo nekaj dogodkov, ki so povedni za dogajanje v tej državi in za našo sodbo o njih.

30. januar: WHO razglasi izbruh korona virusa za nevarnega povzročitelja epidemije.

31. januar: Prvi primer okužbe s korona virusom v Španiji.

24. februar: Več kot 1.000 gostov in uslužbencev hotela Costa Adeje Palace na Tenerifi mora v karanteno, ker je bil eden od italijanskih gostov hotela na testiranju spoznan za pozitivnega .

27. februar: Prvi primer prenosa virusa in bolezni v Španiji. Obolel je 62 letni moški iz Seville. Okužil se je na neki konferenci v Malagi.

2. marec: Španska uprava za zdravila opozarja, da naj se neha prodaja mask v lekarnah, da bi jih bilo dovolj za zdravstvene ustanove.

3. marec: Regionalno ministrstvo za zdravje v Valenciji objavi, da se je zgodil prvi smrtni primer zaradi korona virusa.

3. marec: Španska oblast določi, da se morajo nogometne in košarkarske tekme odigrati brez gledalcev, da ne bi širili korona virusa.

6. marec: Špansko ministrstvo za zdravje svari pred možnostjo nevarnostjo doslej neznanega virusa.

6. marec: Potem ko se je število obolelih v Madridu v enem samem dnevu podvojilo izda predsednica lokalne skupnosti v Madridu Isabel Diaz Ayuso odredbo, da se vse šole v glavnem mestu za dva tedna zaprejo.

In sedaj pozor!

7. marec: Pooblaščenec španske vlade za korona virus Fernando Simon na tiskovni konferenci izjavi, da ne obstaja nobeno tveganje pri sodelovanju na zborovanjih – feminističnih manifestacijah za 8. marec.

»Če bi me moj sin vprašal ali naj gre na zborovanje, bi mu rekel, da naj stori kar hoče«, je drzno izjavil.

9. marec: En dan po feminističnih demonstracijah je ministrica za zdravje Salvador Illa vsem tistim, ki bolujejo za kroničnimi obolenji  ali z večkratno patologijo, naj ne zapuščajo svojih domov.

Nadaljevanje poznamo. Po množičnih zborovanjih po vsej državi, več kot 75 jih je bilo, je invazija virusa »eksplodirala«.

Do konca meseca marca je bilo v Španiji že 80.000 obolelih za korona virusom in 6.500 jih je umrlo.

13. aprila 2020 je bilo v Španiji 169.496 obolelih, umrlo je že 17.489 ljudi. Zdravstveni sistem komaj še deluje, bolnice so polne, ljudje ležijo po hodnikih in umirajo. V tem trenutku, torej danes ima Španija žalosten rekord – največ obolelih na svetu.

Skupina španskih državljanov – več kot 5.000 jih je, je 19. marca vložila tožbo zoper lastno vlado. Obtožujejo jo, da je zavestno ogrožala zdravje in življenje svojih državljanov s tem, da so jih pozivali naj se v situaciji, ko je bilo to zaradi virusa skrajno nevarno, udeležijo političnih manifestacij. Predsedniku socialistične vlade Sanchezu očitajo laž in zavajanje. Člen 404 španskega kazenskega zakona za izvoljene funkcionarje obsojene zaradi takega zločina predvideva kazen do 15 let zapora.

Toda, na začetku tega sestavka sem na kratko skušal prikazati stanje duha v tej nekdaj najbolj krščanski vseh evropskih držav in če sodni sistem v Španiji deluje vsaj nekoliko podobno kot v Sloveniji in bojim se, da so tudi pravniki in sodniki v tej državi opravili pohod skozi neomarksistične izobraževalne institucije, potem epiloga te zgodbe, kot bi si ga želeli, verjetno ne bo. Žal.