Cepiti se ali ne cepiti, to je zdaj vprašanje

Znanstveniki širom sveta so v tekmi s časom pri razvoju učinkovitega cepiva proti koronavirusu, ki je do danes ubil že več kot 136.000 ljudi in okužil več kot 2 milijona prebivalcev planeta. V državah, kjer so sicer že zamejili širjenje koronavirusa (Kitajska in Italija) opozarjajo, da obstaja velika verjetnost ponovnega izbruha epidemije. Do ponovnega izbruha, tako menijo kitajski strokovnjaki, bi lahko prišlo že letos jeseni.

Stroka verjame, da je prekuženost populacije v taki meri, da omejitveni ukrepi ne bi bili več potrebni, pa kljub temu ne bi prišlo do ponovnega izbruha, mogoče doseči zgolj in samo s cepljenjem prebivalstva.

Svetovna znanstvena organizacija (WHO) je pred nekaj dnevi sporočila, da so tri variante cepiva v fazi kliničnega testiranja, kar pomeni, da jih je mogoče testirati na ljudeh, 67 variacij cepiva pa je v predklinični fazi. Razvoj cepiva je sicer dolgotrajen proces, ki pogosto traja leta in mora slediti strogo predpisanim postopkom tako izdelave kot tudi testiranja. Strokovnjaki ocenjujejo, da bi lahko razvoj cepiva proti novemu koronavirusu, SARS-CoV-2, trajal vsaj leto do leto in pol, da bi bilo dokazano varno, učinkovito in široko dostopno.

Kaj je cepivo – znanstvena definicija

Cepivo deluje tako, da v imunski sistem človeškega telesa vnese tako imenovane antigene patogena (virusa). Cepljenje je torej postopek, s katerim izzovemo imunost tako, da v telo vnesemo oslabljene ali uničene bakterije, viruse ali njihove sestavine, ki jih imenujemo cepiva. Cepiva ne morejo povzročiti bolezni, ampak le spodbudijo imunski  sistem, da izdela zaščitna protitelesa proti povzročitelju nalezljive bolezni. Če pride posameznik v stik s povzročiteljem te bolezni, ga protitelesa prepoznajo in ga zaščitijo pred boleznijo, da ne zboli ali pa zboli v bistveno blažji obliki kot bi sicer.

Časovnica izdelave cepiva COVID-19

Znanstvenikom je v veliko pomoč pri iskanju cepiva dejstvo, da so pri analizi virusa COVID-19 odkrili, da ima virus 79 odstotkov istega genskega materiala kot SARS in 50 odstotkov istega materiala kot MERS. To omogoča razvijalcem, da uporabijo osnove, že ustvarjene v preteklih raziskavah, za razvoj cepiva proti novemu virusu. Testiranje cepiva se običajno začne s preskušanjem na živalih, čeprav je vsaj en razvijalec cepiva proti koronavirusu ta korak preskočil in prešel naravnost na testiranje na ljudeh, drugi pa so opravili vzporedno testiranje na ljudeh in živalih.Preskušanje cepiva na ljudeh običajno poteka v treh fazah

Preizkusi prve faze imajo majhen obseg, običajno vključuje okoli 100 udeležencev, da se oceni, ali je cepivo varno za ljudi. Druga faza preskušanja pogosto vključuje več sto preiskovancev in v glavnem ocenjuje učinkovitost cepiva proti določeni bolezni. Ta faza lahko traja od nekaj mesecev do več let. Končna, tretja faza je v še večjem obsegu, običajno zajame na tisoče ljudi, preko različnih zdravstvenih ustanovah, da se dodatno oceni učinkovitost cepiva v določenem časovnem obdobju. Ta faza lahko traja več let.

Kdaj bo cepivo na voljo?

Direktor WHO za nujno pomoč, Mike Ryan, je v preteklem mesecu napovedal, da bo na cepivo za koronavirus potrebno čakati vsaj še leto dni. Bolj optimistično napoved je dala Sarah Gilbert, profesorica vakcinologije na Univerzi Oxford. Po njenem mnenju naj bi bilo cepivo na voljo septembra letos.

Slovenci se ne damo: Peticija proti cepljenju pred cepivom samim

V dneh, ko države na več ali manj podobne načine izvajajo ukrepe, ki naj bi zajezili širjenje koronavirusa, poudarjam: države po celem svetu, ne samo vlada Janeza Janše, je eno glavnih vprašanj cepivo in cepljenje. Na vprašanje, kdaj bi naj bilo cepivo pripravljeno, kot že omenjeno v tem prispevku, še nimamo odgovora. Nekje med septembrom letos in aprilom drugo leto. Še manj je znano, kdaj bo cepivo na voljo široki populaciji. Pa vendar so nasprotniki cepljenja že na preži. Svoje aktivnosti utemeljujejo s tem, da med tem, ko smo mi doma, ker nam je tako zapovedala vlada, se dogaja marsikaj. Večina teh ukrepov je tako ali tako brez veze in namenjena samo temu, da damo mir – zato ne smemo dati miru, ampak moramo postaviti meje!

»Državljani bomo postavili in branili meje pred ukrepi in zakoni, ki bi nam odvzeli primarne pravice do odločanja o naših lastnih mislih, telesih in življenju nasploh. Tako tudi cepljenje proti COVID-19 ne more in ne sme postati obvezno za državljane Republike Slovenije,« so zapisali pobudniki peticije. Poudarjajo, da je pravica do odločanja o posegih v telo posameznika temeljna svoboščina, zato ni pomembno, kako se posameznik odloči, ali je to ZA ali PROTI cepljenju, temveč je pomembno, da se odloči sam in brez vsake prisile. »Vsak, ki se odloči, da se ne bo cepil, ima za to vso pravico in s tem ne ogroža drugih ljudi. Tisti, ki se cepijo, so torej tako zavarovani pred boleznijo (virusom) in z nasprotno odločitvijo niso ogroženi. Cepljeni ali necepljeni, vsi moramo sprejemati posledice naših odločitev. To lahko počnemo, dokler so to naše odločitve,« je zapisano v peticiji.

Znanstvena dejstva so sicer malo drugačna. Mikrobiologi in infektologi zatrjujejo, da je cepljenje učinkovito v smislu zaščite celotne populacije zgolj in le takrat, ko je cepljeno dovolj veliko število posameznikov v populaciji, zgolj to lahko zagotovi imunost v skupnosti tudi majhnemu številu ljudi, ki niso cepljeni (npr. iz zdravstvenih ali verskih razlogov).

Podpisniki peticije se zavzemajo tudi za to, da bi morali ljudje točno vedeti, kaj cepivo vsebuje oziroma iz česa je narejeno. V primeru, da je cepljenje obvezno, se mora država zavezati, da je odgovorna za vse nastale stranske učinke pri ljudeh. »Ker država ne bo prevzela odgovornosti, niti farmacevtska firma, ki cepivo proizvede tega ne želi storiti, naj bi bilo cepljenje torej obvezno na našo lastno odgovornost. Vemo, da trenutno vsa cepiva ne vsebujejo le sevov povzročitelja infekcije, v tem primeru virusa, temveč so dodane škodljive učinkovine, ki slabijo imunski sistem in tako namesto pričakovane zaščite in zdravja vodijo v bolezen,« piše v peticiji, katere avtorji opozarjajo, da so mnogi stranski učinki cepiv znani. Stranski učinki cepiva proti COVID-19 so absolutno neznani in drugačni kot neznani ne morejo biti, ker cepivo še niti ni izdelano. Prav tako je težko trditi vnaprej, kdo bo ali ne bo prevzel kakšno odgovornost.

»V cepivo se dodajajo težke kovine, virusni delci in stabilizatorji, kar prav tako ruši imunski sistem. Pripravlja se obvezno cepljenje vseh državljanov Slovenije. Najprej bodo cepljenje ranljive skupine prebivalstva, kot so otroci in starostniki. Tako lahko pričakujemo v bodoče pojav velikega števila bolezni in umrljivosti,« nadalje navaja peticija. Avtorji peticije prav tako pišejo o tem, da je za novi koronavirus znano, da je že večkrat mutiral in bi se znalo zgoditi, da smo cepljeni z napačnim sevom. Strokovnjaki sicer potrjujejo, da virus mutira a poudarjajo, da mutira zelo počasi. Novi koronavirus naj bi mutiral osem do desetkrat počasneje kot virus gripe, zaradi česar je stopnja evolucije podobna drugim koronavirusom, kot sta močan akutni respiratorni sindrom (SARS) in bližnjevzhodni respiratorni sindrom (MERS).

Prav tako avtorji peticije zahtevajo, da je čas, da se beseda OBVEZNO izloči iz področij, ki obravnavajo človekove temeljne svoboščine. »Človek ima danes dostop do dovolj informacij, da se ozavesti glede te tematike in se tako suvereno odloči, komu bo zaupal oz. predal avtoriteto nad svojim telesom. V to ne sme biti prisiljen s strani nobenega zakona, odloka ali uredbe! Naše telo je naša osebna in neizpodbitna last in ne pripada državi ali katerikoli inštituciji, zato odločitev posameznika proti cepljenju ne potrebuje nikakršnega pojasnila in ni potrebno, da ima kakršno koli religijsko ozadje, kljub temu da je morebiti temu tako.«

Res je, človek ima danes dostop do dovolj informacij, da preden napiše tekst in ga javno objavi, tu pa tam preveri tudi kako znanstveno dejstvo, kot se trudimo to početi mi. Je pa res, da tako delo vzame kar nekaj časa. In je tudi res, da potem tekst, ki nastane, na osnovi takih podatkov, ni tako zelo udaren in tako bran in tudi tako »deljeni« kot so nekateri drugi.

Moje osebno skromno mnenje je, ki ne nujno ustreza uredniški politiki časopisa Slovenec, da če rabim en pik v ramo ali v rit za to, da se življenje vrne v stare tirnice, da bom lahko spet videla in objela svoje starše in šla na kak dober koncert – mi kar povejte, v katero vrsto se postavim. Ne verjamem v teorije zarote, ne verjamem, da bi cel svet vlagal napore v razvoj cepiva samo zato, da bi nas izbrisali z obličja Zemlje – za to namreč (zgodovinsko dokazano) obstajajo preprostejši in bolj učinkoviti načini. Ne verjamem, da nam s cepivom želijo vgraditi čipe, da bi vedeli, kje smo in kaj počnemo. S pametnimi elektronskimi napravami in mobilniki smo tako ali tako odprta knjiga, Google vedno ve, kje smo, sosedje vedo, s kom govorimo in kdaj smo prišli domov, edina, ki ne ve, kaj počnemo, je naša vlada. Zakaj torej vlagati sredstva v nekaj, kar je že učinkovito upravljano?

Časa za razmislek o tej temi bo sicer še dovolj, tudi za nasprotovanje bo še dovolj časa. Takrat, ko bomo dejansko vedeli, o čem se pogovarjamo in ko bodo poznani tudi stranski učinki cepiva.