Slovenija, ki ima uradno ime Republika Slovenija, je evropska država z nekaj več kot 2 milijonoma prebivalcev. Leži na jugu Srednje Evrope in na skrajnem severu Sredozemlja. Slovenija meji z Italijo, Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško. Topografsko je zelo raznolika država, saj v njej najdemo kar štiri različne tipe pokrajin, in sicer alpski, sredozemski, panonski in dinarski. V alpski pokrajini se nahaja najvišji slovenski vrh Triglav, ki ima 2863 metrov nadmorske višine. Glavno in hkrati tudi največje mesto v Sloveniji je Ljubljana, ki je osrčje države tako po legi kot po njenem kulturnem, gospodarskem in političnem dogajanju. Etnično in jezikovno spadajo Slovenci v skupino južnih Slovanov skupaj s Hrvati, Srbi, Črnogorci, Bošnjaki, Bolgari in Makedonci. Slovenija je leta 1991 razglasila svojo neodvisnost od takratne Jugoslavije, leta 1992 pa je bila sprejeta med članice OZN (Organizacija združenih narodov). Ob koncu 20. stoletja je s svojim ekonomskim razcvetom pritegnila na tisoče migrantov iz drugih delov Balkana. V začetku 21. stoletja se je Slovenija ekonomsko in politično povezala z Zahodno Evropo in postala članica tudi drugih svetovnih organizacij, med drugim Svetovne trgovinske organizacije, Sveta Evrope, Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi ter zveze NATO. Leta 2004 je postala del Evropske unije in tri leta kasneje prevzela tudi skupno denarno valuto evro. Slovenija je demokratična parlamentarna republika s prostotrgovinskim gospodarskim sistemom.
Etnična, jezikovna in verska raznolikost Slovenije
Približno 90 odstotkov ljudi, ki živijo v Sloveniji, je Slovencev. Slovenija ima dve tradicionalni etnični manjšini – italijansko in madžarsko ter posebno romsko skupnost. Italijani v večini živijo na Primorskem (JZ Istre), Madžari na SZ Prekmurja. Pripadnike romske skupnosti lahko najdemo raztresene po celotni državi, večji del skupnosti pa biva v JV delu Slovenije ob meji s Hrvaško.
Slovenija je kljub majhnemu številu prebivalcev versko raznolika. Večina Slovencev je pripadnikov krščanstva (katolištvo, pravoslavje in protestantizem), ostali prebivalci so ali pripadniki islamske veroizpovedi ali pa so ateisti. Po registru ima Slovenija 56 delujočih cerkva in ostalih verskih skupnosti. Katoliške cerkve so zgrajene po vsej Sloveniji, medtem ko je večina pravoslavnih cerkva v Ljubljani ali JV Sloveniji. Slovenija je leta 2004 odobrila gradnjo prve džamije v državi. Ta je v Ljubljani, saj prav tam živi večina pripadnikov Islamske skupnosti.
Uradnik jezik v Sloveniji je slovenščina, ki spada k južnoslovanskim jezikom, a ima nekaj podobnosti z zahodnoslovansko češčino in slovaščino. Narečja na vzhodu države se mešajo z oblikami srbohrvaščine, vendar je literarna slovenščina oddaljena od svojih kajkavskih sosedov iz Hrvaške. Jezik vsebuje izposojene besede iz nemščine in italijanščine, a jih uporabljajo le starejše generacije. Slovenija je ena izmed redkih, ki je v svojem indoevropskem jeziku obdržala dualizem oziroma dvojino. Prav tako se v Sloveniji uporabljata italijanski in madžarski jezik, predvsem na območjih etničnih manjšin. Kljub temu, da je Slovenija mala država z majhnim številom prebivalcev, ima slovenski jezik kar 48 narečij in govorov. Ta raznolikost je povezana z geografskimi, zgodovinskimi, družbenimi in politničnimi dejavniki. Slovenija ima osem narečnih skupin, ki se tako razlikujejo, da se nekateri ljudje iz različnih narečnih skupin med seboj le stežka razumejo.
Slovenija in njeno kulturno življenje
Slovenija nudi širok spekter kulturnega življenja, v katerem prevladujejo literatura, umetnost in glasba. Slovenska literatura se je začela razvijati v času 18. in v začetku 19. stoletja, predvsem z delom slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Slovenija je v obdobju moderne čutila velik politični vpliv, ki sta ga s svojo literaturo ustvarila književnik Ivan Cankar in pesnik Oton Župančič. Ena izmed ključnih oseb za razvoj literature med prvo in drugo svetovno vojno sta bila pisatelj in politik Prežihov Voranc (rojen Lovro Kuhar) ter pesnik Srečko Kosovel. Začetki slovenskega gledališča segajo že v leto 1789 z delom Antona Tomaža Linharta – Županova Micka, kljub temu pa je slovensko gledališče postajalo bolj prepoznavno po svetu komaj konec 20. stoletja. Slovenija je svetovno znana tudi po umetnosti, predvsem skozi dela impresionistov, kot so Anton Ažbe, Ivan Grohar, Matija Jama, Matej Sternen in Rihard Jakopič. Tukaj tudi ne smemo pozabiti na Ivano Kobilco, saj je najpomembnejša slovenska slikarka iz časov realizma. Slovenija je svojo vizualno umetnost zaznamovala z raznovrstnimi umetniškimi deli. Freske, rezbarije, kipe v cerkvah in samostanih lahko najdemo po vsej državi, mnogi izhajajo že iz 12. in 13. stoletja. Tudi arhitektura igra pomembno vlogo v slovenski kulturni dediščini. Posebno znan je arhitekt Jože Plečnik. Nekatera izmed njegovih najbolj impresivnih del so vidna na bregovih Ljubljanice, vključno s Tromostovjem. Najbolj znana med njimi je Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani, s svojimi premišljenimi arhitekturnimi deli pa je zaznamoval tudi večja mesta izven Slovenije.
Slovenija ima veliko kulturnih ustanov, večina teh se nahaja v Ljubljani. Prav tam so locirane Slovenska filharmonija (1891), Narodna galerija (1918), v kateri je najobsežnejša zbirka slovenskih likovnih del, Slovensko narodno gledališče Opera in balet (1892), Slovensko narodno gledališče Drama (1992) in Narodni muzej Slovenije (1821), ki je najstarejša slovenska kulturna ustanova. Največja literarna zbirka se nahaja v Narodni in univerzitetni knjižnici (1941). Slovenija je svoje kulturno in kongresno središče Cankarjev dom (1982), ki se prav tako nahaja v Ljubljani, poimenovala po enem največjih slovenskih književnikov. Tam se odvija ogromno koncertov in mednarodnih kongresov ter druge večje prireditve.