Koronavirus je izraz za skupino virusov, ki so med seboj sorodni in povzročajo bolezni pri sesalcih in pticah. Pri ljudeh koronavirus povzroča blage okužbe dihalnih poti, kot je navaden prehlad, če pa pride do okužbe z bolj nevarno vrsto koronavirusa, kot so SARS, MERS in covid-19, se lahko okužba konča s smrtnim izidom. Za preprečevanje ali zdravljenje ljudi s koronavirusno okužbo zaenkrat še ni cepiva.
Ime koronavirus izhaja iz oblike, ki jo ima površina virusa, in ta spominja na sončevo korono. V tridesetih letih prejšnjega stoletja je bila skupina koronavirusov prvič odkrita. Ugotovili so, da koronavirus povzroča akutno okužbo dihal v obliki infekcijskega bronhitisa pri udomačenih piščancih. Deset let kasneje sta bili odkriti in izolirani še dve obliki koronavirusa pri živalih, vendar takrat še ni bilo znano, da so vsi trije virusi povezani in izhajajo iz iste skupine. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja so bili prvič odkriti človeški koronavirusi. V Veliki Britaniji in Združenih državah Amerike so z izoliranimi virusi opravljali medicinske raziskave, ki so takrat pokazale, da koronavirus pri ljudeh povzroča prehlad. Ugotovili so tudi, da so vsi do takrat odkriti koronavirusi sorodni in izhajajo iz iste skupine. Od leta 1960 je bilo odkritih veliko drugih živalskih in človeških koronavirusov. K človeškim spadajo SARS-CoV, ki je bil odkrit leta 2003, HCoV NL63 je bil odkrit leto kasneje, HCoV HKU1 leta 2005, MERS-CoV je bil odkrit leta 2012 in nazadnje je bil v letu 2019 odkrit SARS-CoV-2.
Uničujoči izbruhi človeške koronavirusne bolezni
Leta 2003 je svet spoznal novo obliko koronavirusa, ki se je pokazal leto prej v Aziji. Izbruh hudega akutnega respiratornega sindroma, imenovanega SARS (Severe Acute Respiratory Syndrome), je primarno prizadel Azijo, vendar so bili ugotovljeni tudi sekundarni primeri drugod po svetu. Koronavirus SARS je prizadel več kot 8000 ljudi, od tega jih je približno 10 % umrlo. V številnih laboratorijih je bila nova oblika koronavirusa identificirana in potrjena za povzročitelja hude akutne respiratorne bolezni, kot poroča Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). Tako je virus dobil uradno ime SARS-CoV oziroma SARS.
V septembru 2012 je bila ponovno odkrita nova vrsta koronavirusa, takrat znana pod imenom novi koronavirus 2012. Danes je uradno ime koronavirusa na Bližnjem vzhodu MERS-CoV (Middle East Respiratory Syndrome). Svetovna zdravstvena organizacija je takrat poročala, da se omenjeni koronavirus ne prenaša zlahka med ljudmi, vendar so leto kasneje v Franciji potrdili primer prenosa okužbe, prav tako so več primerov prenosa okužbe potrdili v Tuniziji. V letu po odkritju bolezni MERS so v Savdski Arabiji potrdili 124 primerov okužbe in 52 smrti. V letu 2014 sta bila potrjena dva primera tudi v Združenih državah Amerike, a na srečo brez smrtnih žrtev. Maja 2015 je moški iz Koreje med izbruhom MERS-a potoval na Bližnji vzhod in tako povzročil enega največjih izbruhov virusa zunaj Bližnjega vzhoda. Konec leta 2019 je bilo potrjenih 2468 primerov okužbe z MERS-CoV, od tega 851 smrtnih primerov, kar kaže na 34,5-% umrljivost.
Zadnja nova oblika koronavirusa je bila odkrita decembra 2019 v Wuhanu na Kitajskem. Sprva so s Kitajske poročali o izbruhu pljučnice, a se je kmalu izkazalo, da gre za novo obliko koronavirusne bolezni, povezane z akutnim respiratornim sindromom. Svetovna zdravstvena organizacija je nov koronavirus najprej poimenovala 2019-nCoV, kasneje SARS-CoV-2. Ker je prihajalo do zmede in zamenjave s SARS-om, se v sporočilih za javnost uporablja izraz covid-19 ali le koronavirus. Ta je v 96 % genetsko podoben koronavirusu netopirjev, zato obstaja sum, da človeški koronavirus covid-19 izvira iz netopirjev.
Zaradi koronavirusa razglašena pandemija
Nov koronavirus se med ljudmi primarno prenaša s tesnim stikom, pogosto prek izdihanih kapljic v zraku, ki nastanejo zaradi kašlja, kihanja ali pogovora, ter sekundarno s posrednim dotikom okuženih površin. Pogosti simptomi vključujejo oteženo dihanje, kašelj in vročino. Zapleti se pojavijo predvsem pri starejših in lahko vodijo v pojav pljučnice in hud akutni respiratorni sindrom. Možnost prenosa okužbe je izjemno visoka, kar je vodilo v hitro razširitev virusa po svetu. Nekateri poročajo, da naj bi prvi primer okužbe s koronavirusom odkrili že novembra 2019. Virus se je nato širil po vseh pokrajinah Kitajske in v več kot sto držav Azije, Evrope, Severne in Južne Amerike ter Afrike. V vseh naštetih regijah je bil potrjen prenos okužbe. Svetovna zdravstvena organizacija je covid-19 konec januarja 2020 razglasila za mednarodno nevarnost za javno zdravje, 11. marca 2020 pa je bila razglašena pandemija. S koncem aprila 2020 je bilo v pandemiji koronavirusne pljučnice več kot dva milijona potrjenih primerov in najmanj 170.000 potrjenih smrtnih žrtev. Cepiva ali specifičnega protivirusnega zdravljenja še ni.
V Sloveniji je bil prvi primer okužbe s koronavirusom potrjen 4. marca 2020. Zaradi hitrega prenosa okužbe je Slovenija na priporočilo Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) 12. marca 2020 razglasila izredne razmere zaradi epidemije. Z aprilom 2020 je število okuženih v Sloveniji preseglo številko 1000, število smrtnih žrtev pa se je povzdignilo nad 30, kar kaže na 5,78-% umrljivost.
Powered by Contextual Related Posts
