Ali je prestop poslanca v drugo stranko legitimen?

V zadnjem času smo lahko spremljali prestope nekaterih poslancev iz ene politične stranke v drugo. Povsem sveža sta prestopa poslancev Janija Möderndorferja in Gregorja Židana, ki sta bila oba člana Stranke modernega centra. Prvi ima s prestopi kar nekaj izkušenj, saj je Lista Marjana Šarca, v katero je prestopil, že njegova peta politična stranka. Gregor Židan je, za razliko od njegovih nogometnih prestopov, v strankarskih prestopih nekoliko manj izkušen. Njegov prestop k Socialnim demokratom je namreč prvi v njegovi politični karieri.

Sicer prestopi poslancev iz ene stranke v drugo niso nič novega, saj se dogajajo praktično odkar smo uvedli parlamentarno demokracijo.

Ali je poslanec povsem avtonomen?

Kljub temu, da se na prvi pogled zdi, da je strankarski prestop stvar osebne svobode posameznika, se vendar postavlja vprašanje: ali je nekdo, ki je bil izvoljen z glasovi volivcev na podlagi političnega programa določene stranke, zares povsem avtonomen pri strankarskih prestopih.

V slovenski ustavi je zapisano: »V Sloveniji ima oblast ljudstvo. Državljanke in državljani jo izvršujejo neposredno in z volitvami, po načelu delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno« (3. člen Ustave RS).

Zakon o volitvah v Državni zbor pravi, da lahko kandidate »predlagajo politične stranke in volivci« (42. člen). »Politična stranka določi kandidate po postopku, določenem z njenimi pravili« (43. člen), medtem ko volivci »določijo listo kandidatov s podpisovanjem« (44. člen).

Volivci podpirajo kandidata na podlagi strankarske pripadnosti

Ko potekajo volitve v državni zbor, so volivci seznanjeni kdo kandidira v njihovem volilnem okraju in katera politična stranka oz. lista ga podpira. To pomeni, da volivec določenega kandidata podpre predvsem iz razlogov, katera politična stranka, oz. lista stoji za njim in kakšen je program te stranke. Izvoljeni poslanec v državni zbor je tako podprt z glasovi volivcev, ki so ga podprli na podlagi njegove strankarske pripadnosti.

Glede na to, da je poslance v državni zbor izvolilo ljudstvo, ki se je o kandidatih odločalo glede na njihovo politično pripadnost in politični program, pomeni, da so poslanci zavezani, da v državnem zboru delujejo na podlagi pričakovanj njihovih volivcev.

Prestop poslanca je prej samovolja, kot pa volja ljudstva

V primeru, da poslanec po svoji vesti ugotovi, da se njegova stališča in stališča stranke, oz. poslanske skupine, ki ji pripada, več ne ujemajo z njegovimi, ima pravico, da zapusti stranko oz. poslansko skupino. Je pa vprašanje, če je legitimno, da ob izstopu, takoj zatem prestopi v drugo poslansko skupino. Poslanec ne sme pozabiti, da je bil izvoljen zaradi pripadnosti določeni stranki. Iz tega lahko utemeljeno sklepamo, da ga volivci ne bi podprli, če bi kandidiral za stranko, v katero je prestopil.

Prestop poslanca iz ene poslanske skupine v drugo, v času trajanja mandata, ne pomeni uveljavljanja volje volivcev, ampak uveljavljanje samovolje. Če ustava govoril, da ima v Sloveniji oblast ljudstvo, pomeni, da je izvoljeni poslanec dolžan poslušati voljo svojih volivcev. Zato menim, da je lahko prestop poslanca protiustaven.

Prav tako je prestop poslanca v času trajanja mandata lahko protizakonit, saj so ga volivci podprli na podlagi pripadnosti določeni stranki oz. listi. V tem primeru ne moremo govoriti o izvrševanju parlamentarne demokracije, ampak o izvajanju skrbi za samega sebe, ki namesto blaginje ljudstva, postavlja na prvo mesto lastno osebno in politično preživetje.

Poslanec, ki se ne strinja s politiko stranke, lahko vrne mandat

V kolikor poslanec v času trajanja mandata spozna, da se njegova stališča s stališči stranke, ki ji pripada, razhajajo, bi bilo legitimno, predvsem pa pošteno, če bi svoj mandat vrnil in prepustil mesto v državnem zboru tistemu, ki je na volitvah, zaradi njegove izvolitve ostal pred parlamentarnimi vrati.

Seveda ni nič narobe, če poslanec, ki je vrnil mandat, vstopi v drugo stranko. V tem primeru lahko počaka na naslednje volitve v državni zbor in kandidira za drugo stranko. oz. listo. Takrat bodo volivci jasno seznanjeni kateri politični opciji pripada in kakšen njen politični program.

Primer hipotetičnega prestopa Janeza Janše v Levico

Za še boljšo osvetlitev tematike, ki smo jo obravnavali, si skušajmo predstavljati, kaj bi bilo, če bi npr. Janez Janša prestopil v stranko Levica. Ne samo, da bi bil prestop pod vprašanjem ustavnosti in zakonitosti, ampak je predvsem vprašanje, kako bi reagiralo 250.000 volivcev, ki so na zadnjih parlamentarnih volitvah podprli Slovensko demokratsko stranko.