Prevozniki se še vedno pogajajo za rešitve

Prevozniki v Sloveniji ustvarijo kar 17 odstotkov BDP, za primerjavo: turizem 12 odstotkov, a so bili po besedah Obrtne zbornice Slovenije v vseh koronapaketih pozabljeni, čeravno so utrpeli skoraj največjo škodo. Že pred slabim mesecem je predsednik sekcije za promet Peter Pišek »grozil« z »nemiri in cestnimi blokadami« in od takrat se še vedno pogajajo o svojih zahtevah.

Osrednje zahteve prevoznikov, ki opravljajo turistične prevoze, so:

• zagotovitev finančnih sredstev s strani SID banke,
•  podaljšanje veljavnosti pogodb za posebne linijske prevoze in nadomestila za izvajalce občasnega prevoza,
• ukrepi iz prvega in drugega paketa ukrepov pa naj za sektor občasnega prevoza potnikov veljajo do konca leta.

Težave imajo tudi v tovornem prometu, kjer prevozniki potrebujejo ugodne kredite za zagon investicij. Povrh vsega je trenutno na področju tovornega prometa na razpolago le 70 odstotkov prevoznih zmogljivosti, zaradi česar prihaja do nelojalne konkurence in pritiska na cene.

Pogovori, usklajevanja, a vseeno niso bili vključeni v tretji koronapaket

Peter Pišek je slab mesec nazaj dvignil veliko prahu, ko je napovedal »nemire in ceste blokade«, če prevoznikov ne bodo upoštevali. Kljub sestankom z ministrom za infrastrukturo Jernejem Vrtovcem, ki je prevoznikom obljubil, da bo naredil vse, da jim pomaga, skupnega dogovora ni bilo. Še več, minister je vztrajal, da je bilo za prevoznike že poskrbljeno v prvih koronapaketih, a mu je Pišek na to odgovoril: »Težave so zlasti pri kreditiranju sektorja, saj komercialne banke gledajo bonitetne ocene in v teh časih ne dajo kredita,« ter mu postavil 48-urni rok, da se zahteve prevoznikov končno slišijo in upoštevajo, drugače sledijo protesti in zapore cest.

Po besedah OZS so na področju prevoza potnikov v izredno težkem položaju predvsem prevozniki, ki opravljajo t. i. turistične oz. občasne prevoze potnikov, in prevozniki, ki opravljajo posebne linijske prevoze (prevozi šolskih otrok in delavcev na delo). Če prevozniška podjetja ne bodo pravočasno prejela pomoči, bodo ta podjetja ugasnila.

Prevozniki so na tej stopnji že imeli pripravljene sklepe, sprejete na korespondenčni seji upravnega odbora, da če ne bo prišlo do dogovora, bodo začeli s pripravami na protest. Pogajanja so stekla, zato so prevozniki protest zamrznili.

Prevoznikom obljubljenih 35 milijonov evrov

Po sestanku predstavnikov Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS), Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), SID banke ter gospodarskega in infrastrukturnega ministrstva so prevozniki za nedoločen čas zamrznili »grožnjo« o protestih. Predstavniki ministrstva so namreč prevoznikom predstavili načrtovani sektorski sklad za prevozništvo v višini 35 milijonov evrov, za katerega bo 10 milijonov evrov prispevala država, 25 milijonov evrov pa SID banka. Ta naj bi prevoznikom omogočil pridobitev povratnih sredstev pod ugodnejšimi pogoji, ki bodo lahko namenjena financiranju tekočega poslovanja podjetij iz prevozniškega sektorja. Kredite bodo upravičenci (gospodarske družbe, samostojni podjetniki, zadruge in javni zavodi) lahko namenili financiranju stroškov dela, materiala, storitev, drobnega inventarja, trgovskega blaga in (ne)opredmetenih sredstev, ki so nastali v času od 1. februarja dalje. Pri identifikaciji prioritetnih vsebin za financiranje v tem skladu bodo sodelovali tudi predstavniki obeh zbornic. Vendar je za začetek izvajanja tega programa treba izvesti še vse postopke za prijavo sheme državne pomoči Evropski komisiji. Sklad naj bi začel delovati do konca junija

Ministrstvo pa se je med drugim ponudilo, da bo pripravilo podroben seznam vseh ukrepov, ki so že na voljo prevoznikom. Na ministrstvu menijo, da marsikateri prevoznik ni bil dovolj dobro obveščen o ukrepih, ki jih je vlada že sprejela in so že na voljo. Podjetja iz prevozniškega sektorja lahko takoj po implementaciji zakona o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije covida-19 pri poslovnih bankah in SID banki pridobijo kredite s poroštvom države, in sicer mala in srednja podjetja z do 80-odsotnim poroštvom ter velika podjetja z do 70-odstotnim poroštvom. Pri tem morajo izpolnjevati vse pogoje, kot jih določata zakon in uredba, so še pojasnili na ministrstvu.

Prevozniki želijo še dodatnih 2,8 milijona in četrti koronapaket

Prevozniki so z infrastrukturnim ministrstvom torej že dorekli sektorski sklad za prevozništvo v višini 35 milijonov evrov in podaljšanje subvencioniranega čakanja na delo za prevoznike v turizmu do konca junija, s tem sta bili izpolnjeni dve njihovi zahtevi. A sedaj še iščejo rešitev za dodelitev nepovratnih sredstev temu delu panoge.

Peter Pišek pojasnjuje: »Gre za 33 evrov na avtobus dnevno za 20 delovnih dni na mesec v času trajanja epidemije, torej do 31. maja.« S tem denarjem bi po njegovi oceni prevozniki pokrili vsaj minimalne stroške, to pa naj bi po oceni državo to stalo skupaj 2,8 milijona evrov, kar je nično v primerjavi s 350 milijoni, ki jih bo vlada namenila za turistične bone.

S tem pa težav prevoznikov še ni konec. Zaradi epidemije se s pomanjkanjem dela in upadom naročil soočajo tudi gostinske storitve cateringa in slaščičarstva, turistični vodniki, organizatorji dogodkov, postavljavci šotorov, fotografi, kozmetiki, šivilje, čevljarji in kemični čistilci. Upad naročil je tako velik, da ukrep subvencioniranega delovnega časa za mnoge ne bo zadostna rešitev. Zato so člani upravnega odbora OZS danes predlagali, naj vlada oblikuje četrti protikoronski paket in v njem poskrbi za vse tiste panoge, ki jih tretji paket ne naslavlja.