»Au, au … Bog nam pomagaj!«
Sinoči sem spremljal socialna omrežja in novice na vseh možnih portalih. V vsaki skupini na Facebooku sem izvedel bolj ali manj popačen del zgodbe o zdaj že tradicionalnem petkovem protestu. Vsak medijski portal je imel svojo zgodbo. Vsak novinar je videl in slišal nekaj drugega. Ko sem iz vseh teh drobcev skušal sestaviti celotno zgodbo, me je zabolela glava. Raje sem spil pivo in šel spat v upanju, da bo danes vse skupaj imelo kaj več smisla. Pa ga žal nima.
Levi in desni fijakarski konji
Najpogostejša stalnica konfliktov v spletnih objavah je obmetavanje z »levaki« in »desničarji«. O levih in desnih se pogovarjamo kar naprej. Pogovarjamo se o tistih, ki so za Janšo in tistih, ki so proti Janši. Pogovarjamo se o partizanih in domobrancih. Pogovarjamo se o rdečih in belih in črnih in mavričnih. Pogovarjamo se o bolečinah in neumnostih, katerih edini učinek je, da smo eden do drugega vedno bolj nestrpni in vedno bolj žaljivi.
Pravzaprav se v resnici niti ne pogovarjamo več ampak vsak »tumbamo« svoje in tiste, ki se z nami ne strinjajo, prijavimo adminu, da jih izključi iz pogovora ali zablokira na Facebooku. S tem pa se nam vidno polje še bolj oži.
»Au, au …«
Včerajšnji protesti so nakazali, da se razmere zaostrujejo. Jaša Jenull je iz sebe naredil žrtveno jagnje. Srce parajoče javkanje, kot ga nisem slišal niti iz ust svoje žene medtem, ko je rojevala, ga junaka ni ustavilo pri dajanju jasnih navodil kolegom, naj snemajo, kakšna krivica se mu godi. Z vzklikanjem, da mu lomijo roko, in z vrhunsko izdelanim valjanjem po asfaltu, ki bi mu ga zavidali najboljši nogometni igralci, ki ob izgubi žoge zarijejo po tleh, se zvijajo na žive in mrtve dokler sodnik ne dosodi prekrška, potem pa po nehaj poskokih na eni nogi čudežno shodijo.
Dal bi mu deset od desetih točk za igro, če me ne bi ob tem postalo sram. Sram, da so tisti, ki menijo, da smo moški pomehkuženi in da moški rod reši le še ponovna uvedba obveznega služenja vojaškega roka, dobili še eno potrditev, da je temu res tako.
Policija je opravljala svoje delo
Morda bi res verjel, da se je izvajala represija, če ne bi policisti pridržali Jenulla in njegovih kolegov na napačni strani ograje. Morda bi res verjel, da je bila reakcija policistov pretirana, če ne bi videl posnetkov, na kateri so pripadniki Antife poskušali podreti zaščitno ograjo. Mimogrede, protestniki, res mislite, da je prisotnost Antife dobra ideja?
Kdorkoli je kdaj organiziral kakšno prireditev se zaveda, da je nasilni provokator najhujše, kar se ti lahko zgodi. Tisti med protestniki, ki ste tam zaradi plemenitega cilja in boljšega jutri in ne zgolj zaradi reševanja lastne riti, upam, sprevidite, da naslednjič najbrž ne bodo le skoki preko ograje. Malo poglejte kako daleč so zašli protesti v ZDA in drugje po svetu, ko so medse spustili skrajneže.
Zamaskirani pripadniki Antife, med katerimi naj bi bil tudi ljubljanski mestni svetnik.
Pričakujem, da bo s tem nadaljevala
Pričakujem in zahtevam, kot državljan Republike Slovenije, ki si ni nezakonito prilastil niti centa, ne davkoplačevalskega ne čigar koli drugega denarja, kot državljan, ki pridno plačuje davke in prispevke in se trudi vsakodnevno, da bi bil svet vsaj malo lepši, da bo policija tudi pri nadaljnjih protestih in izgredih učinkovito opravljala svoje delo. Pričakujem, da vsi tisti, ki bodo karkoli uničili, pristanejo za zapahi. Pričakujem, da tisti, ki kršijo javni red in mir, dobijo plačilne naloge. Pričakujem, da bo policija naredila vse, kar je v njeni moči, da se bom v svoji domovini počutil varno.
Protest proti korupciji
Protestiram proti korupciji – kako plemenito se to sliši. In kako se plemenita parola spremeni v neumnost v trenutku, ko po tihem priznam, da me moti korupcija le pri nekaterih. Korupcija namreč domuje v Sloveniji že mnogo dlje kot od marca 2020. Samo tako na hitro se malo spomnimo: zdravstvo, NLB, Iran, Stožice – no, saj lahko sami dopolnite spisek. Kako se vam zdi, da k protestom proti korupciji vabijo prav tisti, ki so bili zraven pri marsikateri aferi iz preteklosti?
Vlada stoji in pade sama
Ne glede na vse pozive ulice, da naj vlada odstopi, ne glede na entuziazem in izvirnost posameznih udeležencev, protesti ne morejo porušiti vlade. Vlada pade, ko nima več zadostnega števila glasov podpore v državnem zboru – vlada se lahko poruši le sama. Tudi za časa vlade Marjana Šarca so bili protesti, pa zaradi tega ni padla. Padla je, ko je premier odstopil. Ne glede na to, kaj se dogaja na ulici, vladanje je gola matematika.
In matematika zaenkrat deluje v prid vladi – 51 glasov proti interpelaciji ministra Počivalška priča o tem. In bolj kot bodo zahteve vodje protestov absurdne, več skrajnežev in posebnežev kot se bo tem protestom pridružilo, bolj kot bodo javkali in se smešili, večjo podporo bo imela vlada. Ker bo tista, ki bo vzdrževala red. Državljanske vojne si gotovo prav nihče ne želi.
Pa tudi, če pade …
Protestniki hočejo, da vlada odstopi. OK. Po tem gremo na volitve. Jasno. In kaj menite, da bo po volitvah drugače? Poglejte si kdaj pa kdaj kakšno javnomnenjsko raziskavo in boste videli, da vse, kar se bo zgodilo (ne glede na proteste ali pa morda prav zaradi njih, v kolikor bodo tisti, ki v protestih niso udeleženi, dobili občutek, da se je protestnikov treba bati) je to, da bomo dobili Janša po Janši.
