Naprej na vsebino

Konkurenčnost boljša od samooskrbnosti?

Pred kratkim je v organizaciji pisarne Evropskega parlamenta v Sloveniji potekala spletna razprava z naslovom Kako EU spodbuja kmetijstvo in samooskrbo s hrano? Glavni poudarki so bili na vprašanjih kakšen je pomen samooskrbnosti v luči koronavirusne krize, kakšna je učinkovitost blažilnih ukrepov za posledice te krize, in kako nacionalno strategijo razvoja kmetijstva vgraditi v skupno evropsko kmetijsko politiko?

V pogovoru so sodelovali evropski poslanec iz vrst SLS Franc Bogovič, državni sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Jože Podgoršek, direktor Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Branko Ravnik, in agrarni ekonomist dr. Aleš Kuhar. Pogovor je vodila Jernejka Drolec.

Franc Bogovič je uvodoma povedal, da je za evropsko finančno perspektivo 2021-27 kljub slabšim izhodiščem načrtovana devet milijardna okrepitev prvega stebra, poleg tega pa je predvidenih dodatnih 15 milijard za razvoj podeželja. Kljub skupno za okoli 8 % manjšim sredstev glede na sedanjo perspektivo so se ta sredstva povzpela s 75 na 90 milijard. Izpostavil je tudi vztrajanje evropskih poslancev v pristojnem odboru, da se ta sredstva nominalno ne zmanjšajo, potekajo pa celo pogovori o tem, da bi s prerazporejanjem sredstev znotraj obstoječe perspektive z enkratno nepovratno pomočjo v višini 5.000 do 7.000 evrov pomagali najbolj prizadetim kmetijam.

Podgoršek: Uvoza nismo mogli prepovedati

Državni sekretar Podgoršek je povedal, da se je Evropska komisija na krizo odzvala prepočasi, a za pomoč posameznim kmetijskim sektorjem še ni prepozno. Delovanje slovenskega kmetijskega ministrstva je ocenil za hitro in operativno, predvsem v smislu 74. člena prvega protikorona paketa, ki je z desetimi milijoni evrov pomagal pokriti izpad dohodka predvsem sektorju govejega mesa, vinogradništvu in kmečkemu turizmu. Kot pozitivno je izpostavil dejstvo, da Sloveniji ni bilo treba uporabiti ukrepov za reguliranje trga, torej omejitve uvoza. Ta bi bila uvedena le v primeru, če bi bila ogrožena prehranska varnost državljanov, je povedal, sicer pa se je bilo potrebno držati evropskih pogodb o prostem trgu.

V okviru tretjega protikoronskega paketa naj bi bil poudarek na vlaganju v deficitarne panoge, v največji meri v rastlinsko pridelavo. Predvsem naj bi se usmerili v postavitev rastlinjakov in izgradnjo namakalnih sistemov.

Direktor KGZS Ravnik je tako državne kot evropske ukrepe sicer pozdravil, a izrazil nezadovoljstvo s tem, da je 74. člen že prenehal veljati, saj se bodo posledice krize čutile celo leto. Prihodnji finančni okvir je označil kot slab in pozval k omilitvi predvidenega zmanjševanja sredstev.

Bomo prenehali govoriti o samooskrbi?

Dr. Kuhar, trenutno eden najbolj izpostavljenih slovenskih agrarnih ekonomistov pa je povedal, da se mora izraz “samooskrba” umakniti iz političnega in strokovnega diskurza. Namesto samooskrbnosti potrebujemo konkurenčnost, meni, saj pojem samooskrbnosti vidi kot populistični konstrukt, ki je popolnoma neustrezen za reševanje problemov v slovenskem kmetijstvu.

Evroposlanec Bogovič na to odgovarja, da je trenutna kriza pokazala, da ima samooskrbnost strateški kontekst in je nujno potrebna. EU se je namreč znašla sredi pomanjkanja strateških dobrin (na primer medicinske opreme), med katere vsekakor spada tudi hrana. Čeprav ima EU v trgovini s kmetijskimi pridelki in izdelki zunanjetrgovinski presežek (izvozi za 120, uvozi pa za 120 milijard evrov), je na področju nekaterih osnovnih surovin, kot je denimo soja, le 10 % samooskrbna.

Tudi Ravnik se s Kuharjem ne strinja in pravi, da se je liberalna doktrina v krizi izkazala kot nekaj, kar ne funkcionira; konkurenčnost je sicer pomembna, a pod enakimi pogoji. Teh pa strukturna organiziranost kmetijstva, naravne omejitve, stanje na trgu s koncentrirano trgovino, favoriziranje domače proizvodnje v nekaterih državah in sužnjelastniška pridelava na jugu Evrope ne omogočajo. Ravnik liberalizem sicer podpira, a z usmerjevalno vlogo države.

Bogovič: Ne smemo pozabiti na male in srednje kmete

Kako naprej? Bogovič prihodnost vidi v stimuliranju tržno usmerjenih (mladih) kmetov, hkrati pa tudi vključevanje malih in srednjih kmetov v prizadevanja za zdravo podeželje in okolje. Slednjim je kriza ponudila nekatere nove pristope, kot je na primer spletna prodaja, razviti bo potrebno tudi dopolnilne dejavnosti, turizem in storitve na podeželju.

Ali bo ministrstvo temu v prihodnje namenilo več pozornosti? Sekretar Podgoršek je napovedal finančne ukrepe za povečanje odpornosti kmetijstva. Pomemben bo razvoj novih tehnologij in oblikovanje verig. V zvezi s tem je dr. Kuhar povedal, da moramo spremeniti makroekonomski kompas in se namesto o kmetijstvu začeti pogovarjati o pridelavi živil v obliki strnjenih verig.

Bogovič je pogovor zaključil z mislijo, da moramo stremeti k podpiranju poseljenosti države, spremeniti bo potrebno prehranske navade in odnos do okolja. To je pogojeno s povečanjem kupne moči, da bodo kupci lažje prišli do sicer nekoliko dražje, a mnogo kakovostnejše hrane. Organizirati bo potrebno celotno verigo po vertikali, za kar je nujna vzpostavitev veletržnic, ki bodo omogočale dostop do lokalno pridelanih živil dostop tako posameznikom kot poslovnim odjemalcem, doseči pa moramo tudi večjo stopnjo zaupanja na trgu.

Komentarji

avatar
  Prijava na obveščanje  
Obvestila o

Poklici

Podjetje – kaj je dobro vedeti pred ustanovitvijo?

Imeti podjetje je verjetno želja marsikaterega posameznika. Toda eno plat predstavlja, ko to gledamo v različnih filmih in si naredimo...

Prijava na e-novice