Naprej na vsebino

Tudi vi objavljate spričevala svojih otrok na Facebooku?

Ne vem, če sem kdaj bolj vesel, da sem odraščal v času, ko Facebook še ni bil »stvar«, kot v času, ko se zaključuje šolsko leto. Nekako še razumem, da svojega otroka na prvi šolski dan postavite pred vhodna vrata oprtanega s šolsko torbo, ki mu sega do kolen, in ovekovečite trenutek. To tudi meni ni ušlo. Ista ceremonija vsako leto.

Že en večer prej sem težko zaspal, ker mi je bilo jasno, da preden se bom znova podal v hram učenosti, me bo mama obračala levo in desno, ob tem komentirala: »Poglej sem … ne, ne poglej raje tja … glavo proti meni … malo v levo … malo gor … ne drži se, kot da imaš kol v riti …«. Ja, moja zlata mama se je enkrat na leto prelevila v profesionalnega fotografa. Nato je fotografije razvila in jih vstavila v album, da se lepo vidi, kako njen sin raste. Hvala Bogu, da takrat še ni bilo Facebooka. In hvala Bogu, da ji ni padlo na pamet, da bi to isto počela z mojim izkazom konec šolskega leta.

Prvi šolski dan. Vir slike: Pixabay

Saj sem bil kar dober učenec, nekajkrat sem imel celo zgledno vedenje. Ampak tu pa tam kaka dvojka, trojka … kaj pa vem no, ni to nekaj, česar bi se lahko veselil, ko bi moj bodoči delodajalec preveril moj Facebook profil in profile moje družine. To, da sem imel v osmem razredu slovenski jezik ocenjen s 3, še ne pomeni, da ne morem biti pisec prispevkov. Konec koncev smo še v visoki slovenski politiki imeli ljudi, ki so diplomirali s plagiati, kupili diplome ali pa imeli popravne izpite v srednji šoli.

Izkaz našega sončka

Še nekaj dni in se bo spet začelo. Objave v stilu: »Kako smo bili pridni«. »Naš sonček je odličen.« »Ponosna sem do neba in nazaj« seveda pospremljene s fotografijami šolskega izkaza.

Z vsem spoštovanjem, starši, izkaz vašega sončka je točno to: izkaz vašega sončka. In naj to ostane. Peljite ga na sladoled, nagradite ga v skladu z njegovimi željami in lastnimi zmožnostmi, dovolite mu, da se cel vikend valja v pižami pred TV in se baše s kokicami, če si je to izbral za nagrado. Njegov izkaz pa naj ostane njegov. Razen, če je vaš. Glede na to, da so se v tem šolskem letu otroci dva meseca in pol šolali od doma in v tem času pridobili tudi večino ocen za drugi semester, je pravzaprav zelo verjetno, da je izkaz vaš.

Starši, ki so garali za ocene

Kak mesec nazaj sem stal v vrsti pred banko – vzorno, eden po eden smo vstopali. Mimogrede, to sicer ni tema tega prispevka, ampak od takrat smo se že pošteno razpustili. Maske so preteklost, distanca tudi, danes so me v trgovini pri zelenjavi skoraj »poplezali«. Glede na to, da so spet vsak dan odkrite nove okužbe z novim koronavirusom, ne vem, če je to pametno …

No, kot sem rekel, stal sem pred v vrsti v banko. Za menoj pa dve mami. Ena izmed njiju je drugi razlagala, kaj vse se zdaj otroci učijo, saj to je groza! Preteklo večer je do treh zjutraj pisala snov naravoslovja na liste risalnega bloka, NA VELIKO in v barvah, in jih lepila po zidu, da bo njen sonček med virtualnim testom lahko na hitro prepisal. Upa le, da je pisala dovolj čitljivo.

Druga je vneto prikimavala in pritrjevala, da, res je, to je res noro. Kar oba z možem sta morala biti prisotna pri ustnem preverjanju znanja iz spoznavanja družbe preko Skypa (mož si je v ta namen vzel dan dopusta, res, zlat očka), da je eden izmed njiju lahko bral iz zvezka, drugi pa iz učbenika (sama je sedela pod pisalno mizo, mož pa je stal med vrati, kolikor sem razumel) in da sta se celo popoldne pred tem pripravljala, da sta vedela, kak je vrstni red snovi. Bravo mame!

Izkaz lastne inteligence

Torej: če ste sami napisali večino seminarskih in raziskovalnih nalog, pripravili PowerPoint predstavitve namesto svojih otrok, je izkaz znanja vašega otroka do neke mere res tudi vaš. Je pa, če se tega zavedate ali ne, tudi izkaz vaše lastne inteligence. Če se ne zavedate, da s tem otroku delate škodo, da ga s tem učite, da je goljufati in iskati krivine OK, da dokler ima vas, ne rabi znati ničesar, še zavezati čevljev ne … potem vam bo seveda ta zapis šel grozno na živce in me boste popljuvali spredaj in zadaj in ugotavljali, da to lahko napiše samo nekdo, ki nima otrok in sploh ne ve, kaj pomeni imeti otroka. Pa ni ravno tako.

Imam otroke. Ne delam njihovih seminarskih. In na pamet mi ne pade, da bi objavljal njihove šolske izkaze. Ker točno to so: njihovi izkazi. Jaz sem svoje formalno šolanje že zdavnaj zaključil. Učim se pa celo življenje. Tudi z njimi in od njih. In spoštujem njihovo zasebnost, kot tudi pričakujem, da bodo oni mojo. Smo se namreč zmenili, da en o drugem ne objavljamo »sramotnih« novic … In ja, prvi šolski dan jih oprtane s torbo postavim pred vrata in jih maltretiram, kot je moja mama mene, za spomin. Naš družinski spomin in ne za javne objave.

Pa še nekaj: ne delajte panike, če je kaka dvojka več, kot ste pričakovali. Mnogo je namreč sposobnosti in prizadevanj otroka, ki se ne ocenjujejo. Ne nasedajte golemu ocenjevanju – vsega se pač enostavno oceniti ne da. In marsikaj bi se tudi moralo ocenjevati, pa se ne več – na primer vedenje.

Subscribe
Notify of
guest
1 Komentar
Inline Feedbacks
View all comments
trackback

[…] vodij šolskih in univerzitetnih ustanov je sicer pretekli teden predlagalo, da bi šolanje izvajali po modelu »teden v šoli, teden doma« s čimer bi zmanjšali riziko, da bi število […]

Prijava na e-novice