Vsi smo pogrnili, le Deželak je junak

Miha Deželak že šesto leto zapored na poti po Slovenji zbira denar za otroke iz socialno šibkih družin. Pri tem mu pomaga celotna ekipa Radia 1. Kar verjetno o akciji vsi vemo, je to, da Deželak zbira denar za morske počitnice otrok, ki na morju še nikoli niso bili. Česar pa se ne zavedamo (ali pa o tem raje ne razmišljamo) pa je dejstvo, da je kopanje v morju za te otroke le dodatni bonus, v resnici pa precej nizko na listi njihovih prioritet in skrbi.

Zgodbe, ki jih drobec za drobcem razkrivajo kreatorji dobrodelne akcije v pogovorih z otroki in tistimi, ki otroke spremljajo na morju, so srce parajoče. Nekateri pridejo brez vsega. Brez brisače, brez zobne ščetke, spodnjega perila … drugi si hrano bašejo v žepe in v vrečke »za kasneje«, ker ne dojamejo takoj, da bo ta teden dovolj hrane za vse. A ekonomsko pomanjkanje je žal le del zgodbe teh družin.

Mnogi izmed otrok so poleg tega, da so lačni, tudi pretepeni, maltretirani na vse možne načine, nekateri izmed njih tudi spolno zlorabljeni … prestrašeni in zaznamovani za vse življenje s prepiri, odvisnostjo in nasiljem tistih, katerih osnovna naloga je, da jih zaščitijo. Lastnih staršev.

Pod črto: namen akcije je veliko več kot teden dni na morju (ne morem mimo tega, da sem pod nekim prispevkom o akciji prebrala komentar, da kaj je pa letos tega sploh treba, saj bodo tako ali tako dobili turistične bone, in ali mar to pomeni, da bodo šli letos dva krat na dopust). Namen akcije je, da se otroci teden dni počutijo varne. Da vsaj za nekaj dni odidejo od doma, ki naj bi bil njihovo zatočišče, pa je žal vse prej kot to. Da odidejo od staršev, ki naj bi bili njihovi skrbniki pa so v resnici njihovi mučitelji.

Tudi ne morem mimo tega, da se obregnem ob številne institucije, ki so več kot očitno zatajile. Od centrov za socialno delo naprej. Morda smo zatajili kar vsi po spisku.

Družinski zakonik v 6. členu določa starševsko skrb: »Starševska skrb je celota obveznosti in pravic staršev, da v skladu s svojimi zmožnostmi ustvarijo razmere, v katerih bo zagotovljen celovit otrokov razvoj.« In v 7. členu načelo otrokove koristi: »Starši delajo v korist otroka, če, zlasti ob upoštevanju osebnosti otroka, njegove starosti in razvojne stopnje ter hotenj, primerno zadovoljujejo njegove materialne, čustvene in psihosocialne potrebe z ravnanjem, ki kaže na njihovo skrb in odgovornost do otroka, ter mu nudijo primerno vzgojno vodstvo in ga spodbujajo v njegovem razvoju.« In nadalje: »Državni organi, izvajalci javnih služb, nosilci javnih pooblastil, organi lokalnih skupnosti ter druge fizične in pravne osebe morajo v vseh dejavnostih in postopkih v zvezi z otrokom skrbeti za korist otroka.«

V Družinskem zakoniku so do potankosti obrazložene vloge in pristojnosti institucij in organov (CSD, sodišča) in drugih državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti, nosilcev javnih pooblastil, izvajalcev javnih služb in nevladnih organizacij – tudi dolžnost, da v kolikor pri svojem delu izvedo za okoliščine, na podlagi katerih je mogoče sklepati na ogroženost otroka, so dolžni o tem takoj obvestiti pristojni center za socialno delo ali sodišče.

Marsikoga je verjetno kar malo sram, ko posluša te zgodbe. Morda ga tudi malo pogloda vest, ko se spomni, da bi kdaj lahko posredoval, pa tega ni storil. In zato, Miha, ti posebna hvala, da nas prebujaš in nam odpiraš oči. Dokler je trpinčenih otrok toliko … nas naj bo kar sram. Vsi smo pogrnili, samo ti si junak. Srečno na poti do cilja, zdrži še teh nekaj ur.

Pošlji SMS POMAGAM1 ali POMAGAM5 na 1919. Z vsakim poslanim SMS-om boš doniral 1 EUR ali 5 EUR; če pa bi želel donirati več, pošlji mail na: fundacija@radio1.si.