Mladi in alkohol: »prijateljevanje« se običajno začne pri 15. letu

Tvegano pitje alkoholnih pijač naj bi se po ugotovitvah pristojnih služb med odraščajočimi povečalo predvsem na prehodu iz osnovne v srednjo šolo.

Konec šolskega leta je pred vrati in mladi bodo počitnice lahko izkoristili na različne načine, saj kot kažejo vsi trenutni kazalniki, smo se v Sloveniji vsaj za enkrat izognili najhujšemu scenariju, kaj še bo, bo jasno v prihodnjih dneh. Počitnice pa prinašajo različne zabave, srečanja in druge dogodke, kar hkrati odpira priložnost za pitje alkohola.

Več možnosti na samopostrežnih blagajnah

Srednješolec Matej pravi, da je že večkrat poskusil piti pivo, saj mu ustreza okus, a le, če ga starši ne vidijo. »Ne bi mi dovolili piti, zato včasih izkoristim priložnost, da ga poskusim, ko sem s prijatelji. Sem nekoliko višje postave, tako da nimam težav v trgovini, da mi ga ne bi prodali. Če pa že, mi je večkrat pomagal izgovor, da so me v trgovino poslali starši,« je pojasnil Matej in dodal, da sicer najraje obišče samopostrežno blagajno, kjer tako ni neposrednega stika s trgovcem. Dejal je še, da letos ne bo drugače, saj jim toplo vreme dovoljuje, da lahko posedajo na prostem, zato jim bo »družbo« po podelitvi spričeval delala tudi kakšna steklenica alkohola.

V bistvu poskusijo le, ker so radovedni

Anja Sorko, učiteljica angleščine v Osnovni šoli Franca Lešnika-Vuka Slivnica, je dejala, da osnovnošolci kar hitro sežejo po alkoholu v smislu, da prvič poskusijo. »To se pri vsaj polovici otrok zgodi nekje v 5. razredu. Ponavadi imajo kakšno družinsko zabavo ali pa, ko so v krogu družine na morju. Takrat poskusijo pivo, vino ali mešane pijače. Vendar si ti otroci še ne predstavljajo, da bi pogosteje pili alkohol. V bistvu poskusijo le, ker so radovedni, kakšen okus ima alkohol in kaj je to, kar pijejo njihovi starši,« je razložila Sorkova.

Zelo stroga šolska pravila

Drugače je v višjih razredih, pravi Sorkova, saj se v 8. ali 9.razredu, ko so stari nekje med 13 in 14 let. »Najdejo se redki posamezniki, ki se opogumijo in sežejo po alkoholu bolj konkretno. Vendar mi takih izkušenj nimamo. Imamo zelo stroga šolska pravila, s katerimi so učenci seznanjeni vsako leto znova in v katerih je zapisana stroga prepoved prinašanja alkohola v šolo. Na splošno se na naši šoli veliko pogovarjamo o alkoholu in njegovih posledicah bodisi pri razrednih urah kot tudi pri samih učnih urah, kjer so vsebine povezane s tem. Naša svetovalna služba (pedagoginja, psihologinja in specialna pedagoginja) je vedno na voljo, da ozavešča učence skupaj z nami, učitelji, o problematiki prekomernega pitja alkohola. Prav tako otroke usmerja in z njimi opravlja razgovore, če zaznajo, da se pojavlja v družini nasilje zaradi alkohola. V tem primeru se pogovorijo tudi s starši, če je to mogoče ali pa se obrnejo kar na center za socialno delo,« je dejala Sorkova.

Prevladuje le radovednost po samem okusu alkohola

Na podlagi svojih izkušenj pa pravi, da so mladi dandanes zelo dobro ozaveščeni, kaj alkohol je, kaj so njegove negativne posledice in kako ukrepati v primeru, če so ob osebi, ki je spila preveč alkohola in potrebuje pomoč. »Menim, da v osnovni šoli še vedno prevladuje le radovednost po samem okusu alkohola. Da to potešijo je po mojem mnenju prav, da doma, ob svojih starših tudi poskusijo, vendar ne sme manjkati prava doza pogovora in usmerjanja otrok, tudi s starševske strani,« je sklenila sogovornica.

Veliko lahko storijo tudi starši in drugi odrasli

O spodbujanju nepitja alkohola med mladostniki po mnenju Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) lahko veliko storijo tudi starši in drugi odrasli, zato so pripravili nekaj dejstev in nasvetov za spodbujanja mladih k nepitju alkohola.

»Mladostništvo je razvojno obdobje, v katerem se možgani intenzivno razvijajo. Še nedokončan razvoj sprednjega dela možganov pripomore k temu, da mladostniki težje predvidevajo nevarnosti in posledice svojega vedenja, se vedejo bolj tvegano, preizkušajo novosti in iščejo izzive. Še nedokončan razvoj predelov v možganih, ki so vpleteni v razvoj zasvojenosti, pripomore k temu, da bo mladostnik prej razvil zasvojenost v primerjavi z odraslo osebo. Zato priporočamo, naj otroci in mladostniki alkohola ne pijejo,« sporočajo iz NIJZ.

Pomembne tudi navade oziroma odnos staršev in drugih odraslih

Med ključnimi dejstvi so navedli, da so mladostniki bolj ranljivi za večino učinkov alkohola, poleg tega je večja verjetnost, da bo imel mladostnik pozneje v življenju težave zaradi alkohola, če v tem obdobju začne piti alkohol. Na mladostnikov odnos do alkohola vplivajo tudi navade oziroma odnos staršev in drugih odraslih v zvezi s pitjem alkohola. Opozarjajo, da je večina 15-letnikov že poskusila alkohol, pri čemer pa jih večina ne pije redno (tedensko).

Proučevanje ukrepov za spodbujanje nepitja alkohola

In kaj lahko naredimo? Opravljene so bile številne študije, navajajo, ki so proučevale ukrepe za spodbujanje nepitja alkohola med mladostniki. Pri tem so raziskovali, kako stališča odraslih do pitja alkohola mladostnika vplivajo na mladostnikovo odločitev za pitje.

Ugotovili so, da so najpozneje in najmanj alkohola pili mladostniki, katerih starši so imeli jasno stališče, da alkohol ni za mladostnike, jim postavili jasne meje ter si vzeli čas in se pogovarjali z mladostnikom, z njim preživljali in skupaj načrtovali prosti čas, se zanj zanimali (vedeli, kje je, kaj počne, s kom se druži, kako se počuti, kaj razmišlja), podpirali mladostnikove pozitivne lastnosti in vedenja ter mladostniku postavljali zahteve in mu bili hkrati v oporo, predvsem v kritičnih situacijah.

Po njihovih ugotovitvah so več alkohola pili mladostniki, katerih starši so imeli stališče, da so že dovolj stari, da pijejo alkohol ali pa jim alkohol ne škodi, zato so mu ga celo ponujali ali priskrbeli, z njimi pili alkohol alise pogosto opijali, postavljali preveč prepovedi brez potrebnih razlag in možnosti za komunikacijo ter se za mladostnika niso zanimali.

Odrasli naj bodo zdrav vzgled

Na NIZJ še poudarjajo, da je pomemben pogovor. O problematiki alkohola naj se starši in odrasli z mladostniki pogovarjajo skozi vse leto in ne samo ob kritičnih dogodkih, kot so razna praznovanja ali zaključek šolskega leta. »Pogovor naj bo odprt in iskren, vsi sodelujoči naj imajo možnost izraziti svoje mnenje in stališče do alkohola. Pomembno je, da se mladostnika ne obsojajo in ne podcenjujejo njegovega mnenja. Prav tako naj se mu ne žuga in predava, ampak naj mu bodo odrasli zdrav vzgled. Mladostniku je treba pokazati zanimanje zanj ter skrb za njegovo zdravje in dobro počutje. Pomembno je, da so mu v kritičnih situacijah v oporo in da se lahko vedno obrne nanje,« svetujejo.

Tveganja pitja alkohola v času novega koronavirusa

K prekomernemu pitju alkohola je lahko po mnenju pristojnih služb prispevala tudi epidemija koronavirusa, saj je šlo za izredno situacijo, v kateri lahko mnogi doživljajo negotovost, strah in skrbi. Vse to lahko, dodajajo, poveča željo, da bi težave omilili s pitjem alkoholnih pijač. V naši kulturi je namreč pogosto prepričanje, da alkohol reši težave, odžene skrbi in izboljša razpoloženje. »To je sicer res, saj ima alkohol pomirjevalni učinek, ki pa deluje le kratkoročno,« so zapisali.

Čas neznanega in nenadzorovanja

»V času novega koronavirusa SARS-CoV-2 je za marsikoga izmed nas čas neznanega in čas, ko se zavemo, da vsega ne moremo popolnoma nadzorovati. To pa lahko vzbuja občutke strahu, jeze, nemoči in žalosti ter povzroča stres. Kadar se znajdemo v situaciji, ko se počutimo tesnobne, zaskrbljene, ponavadi pomislimo na načine, kako bi se lahko tega počutja znebili, ga prekinili ali ustavili. V naši družbi v zgoraj opisanih situacijah tako marsikdo pomisli ali tudi poseže po alkoholu v upanju, da bodo neprijetni občutki in strah izginili. Ker pitje alkohola v manjših količinah kratkoročno lahko daje občutek večje sproščenosti, pomirjenosti, dvigne razpoloženje in povzroči nekritičnost oziroma občutek, da naši problemi »izginejo«, niti ni tako nenavadno, da posameznik v stiski kdaj poseže po pitju alkohola. Ob tem pa se je pomembno zavedati, da gre le za nekatere kratkotrajne učinke, ki izginejo, kakor hitro se alkohol izloči iz telesa, na drugi strani pa ima alkohol še mnoge negativne učinke, ki se lahko pokažejo že zelo hitro,« dodajajo na NIJZ.

Negativni učinki alkohola na odpornost

Okužba s koronavirusom se kaže s slabim počutjem, utrujenostjo, nahodom, z vročino, kašljem in pri težjih oblikah z občutkom pomanjkanja zraka. Tako kot pri drugih bolezenskih stanjih, ko je zmanjšana splošna odpornost, sta tudi v takšnem zdravstvenem stanju človekovo telo in zdravje na preizkušnji. Strokovnjaki ameriškega inštituta, ki proučuje zlorabe alkohola in alkoholizem so ugotovili, da alkohol moti imunske poti, ki lahko med drugim vplivajo tudi na slabšo sposobnost telesa za obrambo pred različnimi okužbami.

Če je koronavirusu pridružena še kakšna druga bolezen, kot npr. nekatere vrste raka, je pitje alkohola še toliko bolj nepriporočljivo, saj v tem primeru alkohol posega tudi v imunsko obrambo telesa pred omenjeno boleznijo.

Negativni vpliv pitja alkohola na odnose z bližnjimi

Trenutna situacija lahko predstavlja tudi čas dodatnih izzivov na področju odnosa z bližnjimi, saj ostajamo doma in preživljamo več časa z družino. Tudi v tem primeru poseganje po pitju alkohola ni dobra izbira, saj lahko pitje alkohola vpliva na spremembe vedenja posameznika, kar vpliva na vse člane družine. Lahko se poslabša komunikacija med družinskimi člani, poveča število konfliktov, poraste lahko družinsko nasilje.

Kakšna je torej alternativa?

Nekatere metode, kako obvladati stres in zmanjšati občutke strahu, panike in zaskrbljenosti oz. kako se pomiriti: opremimo se z informacijami o trenutni situaciji, o svojih stiskah se pogovarjajmo, ohranjajmo socialne stike kolikor gre, skrbimo za zdrav življenjski slog, bodimo strpni do sebe in soljudi. Kot zelo učinkovite pri sproščanju so se za marsikoga izkazale tudi dihalne vaje.