Shizofrenija je resna duševna motnja, pri kateri si ljudje razlagajo resničnost nenormalno in nerealno. Shizofrenija lahko povzroča kombinacijo halucinacij, blodenj in izjemno motenega razmišljanja in vedenja, ki slabšajo vsakodnevno delovanje in ga celo onemogočijo. Ljudje, ki trpijo za shizofrenijo potrebujejo vseživljenjsko zdravljenje. Zgodnje zdravljenje lahko pomaga, da se shizofrenija oziroma njeni simptomi nadzirajo še preden se razvijejo resni zapleti ter lahko pomaga izboljšati dolgoročne napovedi.
Ljudje, ki imajo shizofrenijo se pogosto ne zavedajo, da njihove težave izvirajo iz duševne motnje, ki zahteva zdravniško pomoč. Zato običajno odgovornost pade na družino ali prijatelje, da jim priskočijo na pomoč. Če mislite, da ima nekdo, ki ga poznate, simptome shizofrenije, se z njim oziroma njo pogovorite o svojih pomislekih. Čeprav nekoga ne morete prisiliti, da poišče strokovno pomoč, lahko ponudite spodbudo in podporo ter svoji ljubljeni osebi pomagate najti zdravnika ali strokovnjaka za duševno zdravje.
Shizofrenija pogosto povzroči samomorilne misli in vedenje pri ljudeh, ki za njo trpijo. Če imate ljubljeno osebo, za katero menite, da bo poskusila narediti samomor ali je že poskusila narediti samomor, se prepričajte, da zmeraj nekdo ostane pri tej osebi. Prav tako takoj pokličite lokalno številko za klic v sili, če pa mislite, da lahko to storite varno, privedite osebo v najbližjo bolnišnico za nujno primere.
Kako shizofrenijo prepoznati
Shizofrenija vključuje vrsto težav z razmišljanjem, vedenjem in čustvi. Znaki in simptomi so lahko različni, vendar običajno vključujejo blodnje, halucinacije ali neurejen govor in odražajo oslabljeno sposobnost delovanja.
Blodnje so lažna prepričanja, ki običajno temeljijo na neresničnih dogodkih. Na primer osebe, ki jih je prizadela shizofrenija mislijo, da so bila oškodovane ali nadlegovane. Določeni komentarji ali geste so usmerjeni v njih same, menijo, da imajo izjemne sposobnosti ali slavo, lahko so prepričani, da so druge osebe v njih zaljubljene, ali pa so prepričani, da se bo zgodila velika katastrofa. Blodnje so pogoste in se pojavijo pri večini ljudi s shizofrenijo.
Shizofrenija lahko povzroča halucinacije. Običajno gre za videnje ali poslušanje stvari, ki ne obstajajo. Kljub temu ima oseba s shizofrenijo polno silo in vpliv normalnih izkušenj. Halucinacije so lahko v kateri koli obliki, a so najpogostejše v obliki glasov.
Shizofrenija povzroča neorganizirano razmišljanje, ki izhaja iz neorganiziranega govora. Učinkovita komunikacija je lahko oslabljena, odgovori na zastavljena vprašanja pa so delno ali popolnoma nepovezani. Redkeje lahko govor vključuje sestavljanje nesmiselnih besed, ki jih ni mogoče razumeti.
Prav tako shizofrenija vpliva na izredno neorganizirano ali nenormalno motorično obnašanje. To se lahko kaže na več načinov, od otroške neumnosti do nepredvidljive vznemirjenost. Shizofrenija ne omogoča vedenja, ki bi bil usmerjen v cilj, zato je opravljanje nalog zelo težko. Vedenje lahko vključuje odpor do upoštevanja navodil, neprimerno ali bizarno držo, popolna odsotnost odzivanja ali neučinkovito in pretirano gibanje.
Shizofrenija ima tudi druge negativne simptome. To se nanaša na zmanjšanje ali pomanjkanje sposobnosti za normalno delovanje. Na primer, oseba lahko zanemari osebno higieno ali se zdi, da nima čustev, saj ne vzpostavi očesnega stika, ne spremeni mimike obraza ali govori enotno in monotono. Prav tako lahko oseba izgubi zanimanje za vsakodnevne dejavnosti, se socialno umakne ali nima sposobnosti za doživljanje užitka.
Shizofrenija in njeni simptomi se lahko razlikujejo glede na vrsto in resnost, ob tem pa so lahko prisotna obdobja poslabšanja in popuščanja simptomov. A so nekateri simptomi lahko vedno prisotni.
Pri moških lahko shizofrenija pokaže svoje simptome običajno v sredini dvajsetih let. Pri ženskah se simptomi navadno začnejo v poznih dvajsetih letih. Pri otrocih je shizofrenija težje diagnosticirana, pri starejših od 45 let pa je shizofrenija zelo redka.
Simptomi shizofrenije pri najstnikih so podobni simptomom pri odraslih, vendar je stanje morda težje prepoznati. To je lahko delno zato, ker so nekateri zgodnji simptomi shizofrenije pri najstnikih običajni za tipičen razvoj v teh letih. Na primer umik od prijateljev in družine, padec uspešnosti v šoli, težave pri spanju, razdražljivost ali depresivno razpoloženje ter pomanjkanje motivacije. Tudi uživanje substanc, kot so marihuana, metamfetamini ali LSD, lahko včasih povzroči podobne znake in simptome, kot jih ima shizofrenija.
V primerjavi s simptomi shizofrenije pri odraslih, je pri najstnikih manj verjetno, da bodo imeli blodnje, a je bolj verjetno, da bodo doživljali vidne halucinacije.
Zakaj se shizofrenija pojavi
Ni znano kaj povzroča shizofrenijo, vendar strokovnjaki in raziskovalci verjamejo, da kombinacija genetike, možganske kemije in okolja prispeva k razvoju te motnje. Težave z nekaterimi možganskimi kemikalijami, vključno z nevrotransmitorji, kot sta dopamin in glutamat, lahko prispevajo k nastanku shizofrenije. Študije, ki so preučevale nevrološke slike, kažejo razlike v zgradbi možganov in centralnem živčevju ljudi s shizofrenijo. Medtem, ko raziskovalci niso prepričani o pomenu teh sprememb, se kaže, da je shizofrenija možganska bolezen.
Čeprav natančen vzrok ni znan se zdi, da nekateri dejavniki povečujejo tveganje za razvoj shizofrenije. Med dejavnike tveganja sodi družinska anamneza shizofrenije, nekateri zapleti v nosečnosti in rojstvu, kot je podhranjenost ali izpostavljenost strupom in virusom, ki lahko vplivajo na razvoj otrokovih možganov. Shizofrenija se lahko pojavi tudi zaradi jemanja psihoaktivnih substanc v najstniških letih in mladih odrasli dobi.
Če se shizofrenija ne zdravi, lahko povzroči resne težave, ki prizadenejo vsa področja življenja.
Powered by Contextual Related Posts
