Nacionalni ponos, varnost cepiva in etičnost uporabe človeških celic

Številne države se borijo za razvoj in upravljanje s cepivom za boj proti virusu, ki je pokončal več kot 690.000 ljudi in močno ranil svetovno gospodarstvo. Zmaga v bitki in razvoj cepiva bi poleg plemenitega cilja ublažiti svetovno zdravstveno in posledično ekonomsko krizo, postala tudi simbol nacionalnega ponosa. V zadnjih dneh so bile najglasnejše novice, da v bitki zmaguje Rusija. Temu, precej pričakovano, najbolj oporekajo Združene države Amerike.

Rusija namerava oktobra začeti množično cepljenje proti covidu-19

Ruski minister za zdravje Mihail Muraško je v soboto dejal, da Rusija namerava že oktobra letos začeti z množičnim cepljenjem proti covidu-19. Državni raziskovalni laboratorij, ki je razvil cepivo, med pospešenimi testiranji že poskuša pridobiti regulativno odobritev za uporabo. Med prvimi naj bi cepili učitelje in zdravstvene delavce.

Objava novice je vzbudila precej polemike in zaskrbljenosti mednarodne razsežnosti ter ugibanja, da bo Rusija začela z množičnim cepljenjem in razglasila zmago v tekmi za razvoj cepiva proti koronavirusu, ne da bi v celoti preizkusila svoj izdelek.

Že dan preden so Rusi razglasili novico je dr. Anthony Fauci, direktor ameriškega državnega inštituta za alergije in nalezljive bolezni na zaslišanja v Kongresu izrazil upanje, da »bodo Kitajci in Rusi dejansko preizkusili cepivo, preden ga bodo dali vsem«.

Ruska nacionalna televizija že nekaj mesecev razglaša novico, da Rusija zmaguje v tekmi za razvoj cepiva. Prav tako je bilo v majskem poročilu ruske vlade navedeno, da je bila prva oseba na svetu, ki je bila cepljena proti virusu, ruski raziskovalec, ki si je cepivo vbrizgal že v procesu razvoja le-tega.

Že ta mesec klinično testiranje tretje faze – SZO o tem ne ve nič

Vodja ruskega sklada za neposredne naložbe (RDIF) Kirill Dmitriev je za začetek avgusta napovedal klinično testiranje tretje faze, ki bo pokazalo, ali je cepivo učinkovito.

Svetovna zdravstvena organizacija (SZO), ki vodi seznam svetovnih preskušanj cepiv, je sicer sporočila, da na seznamu ni nobenega testiranja tretje faze cepiva v Rusiji. Kljub temu naj bi ruska regulativna agencija po navedbah Dmitrieva cepivo odobrila že ta mesec.

Kritiki opozarjajo na nepopolno transparentnost ruskega programa, zaradi katere je težko ločevati med znanostjo, politiko in propagando. Prav tako trdijo, da je iskanje bližnjic pri raziskavah in kraja intelektualne lastnine, ruska tradicija.

Med kritiki Rusije najglasnejše ZDA, Rusi se sklicujejo na zapuščino SZ

Ameriška, kanadska in britanska vlada so vse ruske državne hekerje obtožile, da so poskušali ukrasti raziskave o cepivih, in s tem vrgli senco dvoma nad trditve Rusije, da je dosegla medicinski preboj. Ruski uradniki so obtožbe zanikali in pravijo, da njihovo vodilno cepivo temelji na zasnovi, ki so jo pred leti razvili ruski znanstveniki za boj proti eboli.

Rusi se sklicujejo tudi na zapuščino Sovjetske zveze. V času SZ je bila Rusija vodilna v virologiji in pri razvoju cepiv, a od takrat je že dolgo in sredstva namenjena raziskavam so v primerjavi s tistim časom zelo okleščena. Nekatera zdravila so odobrena po testiranju v omejenem obsegu ali celo brez testiranja.

V času pandemije se je država obrnila na tajni laboratorij v Sibiriji, kjer so v času Sovjetske zveze razvijali biološko orožje. Med drugim so v tem laboratoriju preučevali antraks za napad na ljudi in rastlinske patogene, ki naj bi uničil ameriške pridelke.

Rusko cepivo je podobno cepivu ameriškega in britansko-švedskega laboratorija

Ruski raziskovalci že od začetka pandemije nadaljujejo razvoj vrste cepiv. Cepivo, ki naj bi bilo pripravljeno za širšo uporabo oktobra, je podobno cepivu, ki sta ga razvili Univerza Oxford in AstraZeneca.

Rusko cepivo je razvil Inštitut Gamaleya v Moskvi. Uporabili so dva seva adenovirusa, ki običajno povzročata blag prehlad pri ljudeh. Cepiva na tej osnovi so v fazi testiranja v različnih državah. Seva sta genetsko spremenjena in povzročata, da okužene celice tvorijo beljakovine v konici novega koronavirusa.

Inštitut Gamaleya je svoje cepivo preizkušal na vojakih, pri čemer so se pojavila etična vprašanja glede privolitve, čeprav je obrambno ministrstvo zatrdilo, da so se vsi vojaki prijavili za testiranje. Direktor inštituta, Aleksander Gintsberg, je maja 2020 na televiziji povedal, da je preizkusil cepivo na sebi, preden je napovedal zaključek poskusov na opicah.

Ključnega pomena je zmogljivost za množično proizvodnjo

Cliff Kupchan, ki vodi center Eurasia Group je dejal, da bo po vsej verjetnosti cepivo najprej dobila država, ki bo cepivo lahko pridelala na svojih tleh, tudi, če cepivo ne bo v njeni lasti. »Ne vem, koliko se bo tu uporabljalo mednarodno pravo in patentno varstvo. Ljudje so precej obupani,« je dejal.

Države z zmogljivostjo za množično proizvodnjo cepiva – Rusija in Indija – bi lahko cepile svojo populacijo s proizvodnjo uspešnega cepiva, čeprav ga v resnici ne bi same razvile.

Aprila je največji svetovni proizvajalec cepiv Serum Institute iz Indije sporočil, da načrtuje množično proizvodnjo cepiva z dovoljenjem razvijalca, še pred koncem kliničnega testiranja. Podjetje bo proizvedlo sto milijonov odmerkov cepiva, ki morda niti ne bo delovalo. Ampak če bo, bo Adar Poonawalla, izvršni direktor podjetja Serum Insitute, imel vse, kar si lahko poželi – po možnosti v ogromnih količinah – prej kot kdorkoli drug.

Virusi, opice, človeški zarodki

Različni poskusi razvoja cepiva temeljijo na različnih surovinah. Laboratorij Vektor preverja, ali se virusi, ki povzročajo gripo, ošpice ali žilni stomatitis – bolezen živine – lahko uporabijo za cepivo proti koronavirusu.

Aleksej Chumakov, virolog in sin ustanovitelja inštituta Chumakov, je že kot najstnik seciral ledvice afriških zelenih opic. Čeprav so bile opice mrtve, so njihove ledvične celice živele še več mesecev in na njih so gojili viruse v vrtečih se steklenih valjih. Kasneje so kulture iz svežih opičjih ledvic nadomestile tako imenovane nesmrtne celične linije – človeških ali živalskih celic, ki so spremenjene tako, da se delijo v nedogled. Inštitut Chumakov za gojenje koronavirusa uporablja nesmrtno celično linijo iz ledvice opice.

Inštitut Gamaleya je razvil svoje cepivo s človeško celično linijo, prvič kultivirano 1973, poznano pod imenom Hek293. Tako kot številne druge celične linije, uporabljene v medicinskih raziskavah, se je tudi Hek293 začel s celicami, odvzetih splavljenemu plodu, kar je spodbudilo bujno reakcijo nasprotnikov splava, vključno z rimskokatoliškimi kleriki.

Prva človeška celična linija je bila pridobljena iz raka, ki je leta 1951 ubil 31-letno temnopolto in revno mamo petih otrok Henrietto Lacks. HeLa, kot so celično linijo imenovali, je pristala v sovjetskih laboratorijih v času hladne vojne. Viktor Zuyev, 91-letni profesor virologije na inštitutu Gamaleya je na vprašanje ali ni uporaba človeške celične linije sporna, odgovoril: »Zelo humano je za naslednjo generacijo, če uporabimo tkivo umrle osebe za znanstveno eksperimentiranje. Če lahko koristi človeštvu, je vsekakor etično.«