Naprej na vsebino

Slovenski ljudski pregovori tako ali drugače

Ste kdaj naleteli na slovenski pregovor, ki ga niste razumeli? Spoznajte deset zelo pogostih slovenskih pregovorov in njihov pomen.

Slovenščina je nadvse bogata s pregovori, ki imajo običajno skrit in neočiten pomen. Razlaga Slovarja slovenskega knjižnega jezika opredeljuje pregovor kot ljudsko književno zvrst, »ki kratko, navadno v prispodobi, izraža neko življenjsko resnico«.

Pregovori so v eni povedi in na metaforičen način izrečene življenjske modrosti ali izkušnje, ki so v taki obliki ostali v splošni rabi in se prenašali iz roda v rod ter tako postali del naše kulturne tradicije.

Nekateri slovenski pregovori močno spominjajo na rekla tujih narodov, a skozi zgodovino so se prilagodili okolju in družbi, ki jih je gojila. Prav zato, ker se je pomen pregovorov spreminjal s časom, s spremembami v družbeni in v okolju, nekaterih pregovorov dandanes ne znamo popolnoma razvozlati in o njihovem resničnem pomenu lahko le ugibamo.

Čeprav obstaja nekaj bolj ali manj verjetnih razlag o natančnem smislu starodavnega pregovora »beseda ni konj,« popolna resnica o njem ostaja zavita v tančico skrivnosti.

1. Beseda ni konj.

Če nam nekdo reče »beseda ni konj,« je to podobno, kakor če bi rekel »z besedo na dan.« Tako nas spodbuja, da odvržemo zadržke in spregovorimo o nečem, česar ne upamo reči, saj je besedo vsak lahko vzame nazaj in tudi z napačno ne napravi nobene škode, torej ga ne bo brcnila ali ugriznila kakor konj.

Torej: napačno dejanje nosi posledice, napačna beseda pa ne. Pa je v realnosti res tako, ali zarečene besede vendar »ugriznejo« nazaj?

2. Kar mačka rodi, miši lovi.

Ko vam nekdo nameni ta pregovor, s tem misli, da ste (po svojem vedenju) izrazito podobni staršem ali da je vaš otrok podoben vam – v pozitivnem ali v negativnem smislu.

3. Stoječa voda se usmradi.

Če nekomu tožite o svojih težavah in vam nekdo odgovori, da se stoječa voda usmradi, hoče reči: če se ne zganeš, ne pričakuj, da se bo kaj spremenilo. Možno je le, da gre vse na slabše.

4. Lonec lončarja hvali.

O tem, kako dobro neka oseba opravlja svoj poklic, najbolje sodimo tedaj, ko na lastne oči vidimo produkt njenega dela, ne moremo pa je soditi na podlagi tega, kar o njenem delu povedo drugi.

5. Klin se s klinom zbija.

Klin s klinom zbijati pomeni obračunati s kom, maščevati se, oziroma vrniti komu z enakim sredstvom. Izraz izhaja iz fizikalne zakonitosti, da dva predmeta ne moreta biti istočasno na istem mestu, da lahko enega nadomesti enak drug predmet.

Dostikrat se ta pregovor uporablja v alkoholi različici in sicer, če imate »mačka«zaradi pretiranega pitja, ga lahko odženete, č začnete ponovno piti.

6. Ljubo doma, kdor ga ima – kdor ga nima, pa za njim kima.

Ta rek je en izmed mnogih slovenskih pregovorov, ki hvalijo dom in domovino. Pregovor izraža, da se vrednosti doma zavedamo predvsem takrat, kadar smo daleč od njega, ali kadar si ga težko pridobimo.

7. Kovačeva kobila in šuštarjeva žena sta vedno bosi.

Ta presenetljiv pregovor, ki še kako drži, nas opozarja, da se obrt raje izkazuje navzven kot navznoter.

8. Rad ostani, kjer pojo, hudobni pesmi nimajo.

Pregovor ima podobno sporočilo kot bolj znano reklo »Kdor poje, zlo ne misli.« Pomeni, da so pevci dobrosrčni ljudje, ali vsaj da njihove misli niso slabe, ko pojejo.

9. Kdor hoče hvaljen biti, mora umreti, kdor hoče opravljan biti, se mora oženiti.

Ta pregovor govori o nepravični sodbi ljudi in se v podobnih različicah pojavlja tudi pri tujih narodih.

10. Voda še za v čevelj ni dobra.

Če vam nekdo sprva ponudi vodo, vi pa ste imeli v mislih drugo vrsto pijače (berite: alkoholne pijače), mu s tem pregovorom lahko na zanimiv način namignete, naj ponudi kaj drugega.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice