»Janša ruši ustavni red in razgrajuje državo?«
Pozor! Janez Janša je nevaren. To je mnenje strank levice. Tudi prof. dr. Jože P. Damjan, kandidat za mandatarja levega političnega bloka, je v soboto v TV-Dnevniku in v oddaji »Politično« poudaril, da premier Janez Janša ogroža državo.
Dr. Jože P. Damjan pa je imel pred 12 leti drugačno mnenje, in sicer: »Ostale so ruševine menedžerskega opustošenja podjetij pod krinko nacionalnega interesa in s politično podporo ohromljenih regulatorjev.
Povsem je mrtev tožilski in sodni aparat. Zakaj tožilci ne opravljajo korektno svojega dela, zakaj se sodišča izogibajo odločanju in izrekanju sodb, ki bodo v skladu z zakonom in v skladu z razumno moralno presojo?
Problem niso nizke nagrade, del krivde je skrit v mentaliteti in izkrivljeni profesiji zaposlenih v tožilstvu in sodstvu. To je posledica tega, da skorajda nihče od zaposlenih v pravosodju za malomarnost ali opustitev dejanj še ni nosil posledic. Krivda tiči tudi v inštitucijah, ki so izobrazile te kadre in izoblikovale to mentaliteto in to pravno profesijo.
Ekonomska »akademija« ima svoj del odgovornosti, ker študentom ni vcepila občutka za poslovno etiko, enako mora tudi pravna »akademija« prevzeti svoj del odgovornosti za to, da ni ustvarila odgovornih pravnikov. V kakšnem duhu se izobražujejo študenti prava, kaže komentar Jožeta Mencingerja, ko je zasmehoval delo regulatorja trga, Urada za varstvo konkurence, ki da se spravlja nad preganjanje kartelov, pri čemer naj bi bila korist družbe od teh ukrepov regulatorja trga zanemarljiva. Kaj s tem sporoča nekdanji dolgoletni rektor ljubljanske univerze in profesor ekonomije na pravni fakulteti študentom prava in javnosti?
Sporoča: Spoštovanje prava in preganjanje kršiteljev se ne splača… Zakaj morajo generacije študentov prava poslušati izkrivljeno ekonomijo, ki ni v kontekstu sodobnega evropskega prava? Kakšno mnenje si ob branju Mencingerjevega komentarja sploh lahko ustvarijo diplomanti pravne fakultete, ki bi se naj jutri zaposlili pri regulatorjih trga ali pri organih pregona kriminala ali ki naj bi stopili v tožilske in sodniške vrste?
Če pri kartelnih dogovorih, če pri zlorabah dominantnega položaja ne gre za prekrške, vredne obsodbe, kaj je potem dovolj velik prekršek, da bi ga veljalo obsoditi?! Že desetletja traja relativizacija prava zaradi interesa lobijev in zaradi vpliva predhodnega nekaznovanja slabega dela pravosodja in slabo pripravljenih tožbenih in sodnih postopkov, se ta država pogreza v to brezno korupcije in brezpravja.
Razmislimo o tem, da bi odpustili vse tožilce in sodnike in jih nadomestili s tujimi in ali ne bi naših študentov prava sistematično pošiljali študirat v tujino. Le tako bomo nekoč morda postali pravna država in s tem država vrednot in etike.«
Tako so univerzitetni profesorji Jože P. Damijan, Igor Masten, Sašo Polanec tedaj ocenili stanje.
V tisku berem: »Sodniki in tožilci v nobenem primeru ne morejo kazensko odgovarjati za opravljeno delo. Tudi ne, če se izkaže, da so bile njihove presoje neskladne z nadrejenimi pravnimi presojami problematike oziroma se ugotovi, da so temeljile na pristranskih oziroma izkrivljenih interpretacijah zakonov, ker so apriorno dobronamerni.«
Delitev oblasti omogoča delovanje ustavne demokracije. Ko se pojavi dvom o ustavnosti in zakonitosti dela katere izmed vej državne oblasti, ne le lahko, temveč morata ostali veji posredovati in sprožiti ustrezne mehanizme za uveljavljanje različnih načinov odgovornosti.
Zakonodajni veji je omogočen nadzor nad ostalima izmed vej oblasti. 93. člen Ustave RS jasno določa, da »Državni zbor lahko odredi preiskavo o zadevah javnega pomena, mora pa to storiti na zahtevo tretjine poslancev državnega zbora ali na zahtevo državnega sveta. V ta namen imenuje komisijo, ki ima v zadevah poizvedovanja in preučevanja smiselno enaka pooblastila kakor pravosodni organi.« Zakaj potem lahko obvelja le ocena pravosodja, da dobro dela?
Franc Mihič, Ribnica
Powered by Contextual Related Posts
