Skip to content

Covid lahko premagamo le z lastno odgovornostjo

Danes smo se zbudili v jutro, ko je prehod med občinami prepovedan. Le upamo lahko, da je to zadnji ukrep, ki ga je morala vlada sprejeti, da zaustavi širjenje virusa. Upamo lahko, da bo glas, ki roteče prosi, naj se držimo ukrepov in po svojih najboljših močeh pripomoremo k zaustavitvi širjenja tega smrtonosnega virusa, končno naletel na plodna tla.

Včeraj je bilo opravljenih 5756 testov, kar 26 odstotkov je bilo pozitivnih oziroma potrjenih je bilo 1499 novih okužb. Bolnišnično oskrbo je potrebovalo 560 oseb, 86 jih potrebuje intenzivno nego. 13 oseb je zgubilo bitko z življenjem, od tega pet v bolnišnici.

Še vedno je najhuje na Gorenjskem, kjer izstopajo Železniki (26 okuženih), Škofja Loka (46) in Kranj (72). Izstopajo tudi Kamnik (48), Domžale (44), Slovenj Gradec (36), Litija (26) in Metlika (20).

Zdravljenje bolnih s covidom v bolnišnicah ne bo mogoče v nedogled

V Klinični center Ljubljana so hospitalizirali že 140 bolnikov s covidom-19, od tega jih je kar 29 na intenzivni negi. Po besedah doc. dr. Mateje Logar ti bolniki v bolnišnici ostanejo vsaj 10-14 dni, kolikor v povprečju traja, da se njihovo stanje izboljša do te mere, da ne potrebujejo več kisika in gredo lahko v domačo oskrbo.

V intenzivnih enotah je trajanje hospitalizacije bistveno daljše, od deset dni do nekaj tednov. Če se ljudje držijo ukrepov, je tudi okuženih manj, sprejemov v bolnišnico je manj in tudi sprejemov na intenzivno nego je manj.

Na oddelkih so tudi mlajši bolniki. Covid-19 načeloma poteka težje pri starejših in pri tistih, ki imajo pridružene bolezni, ampak tudi mlajši, brez pridruženih bolezni, ki so v dobri psihofizični kondiciji, lahko zbolijo s hudo obliko, ki potrebuje hospitalno zdravljenje.

Po besedah Logarjeve je trenutno stanje na robu zmogljivosti. Zdravniki lahko zdravijo bolnike v bolnišnici, lahko pripravljajo dodatne postelje, ampak v neskončnost tega ne morejo početi in prav gotovo ne morejo naenkrat dobiti zdravstvenega kadra, ki bi lahko tako veliko število obolelih tudi dobro in kvalitetno oskrbel.

A bolnišnične oskrbe ne potrebujejo zgolj bolniki s covidom, ampak še marsikdo drug, zato je še toliko pomembneje, da se ljudje ukrepov držijo.

Logarjeva meni, da tudi dejstvo, da se bo testiralo manj, ne bo vplivalo na potek bolezni in število teh, ki potrebujejo bolnišnično oskrbo. Če se ljudje ne zavedajo, da če so njihovi bližnji stiki ali celo najbližji pozitivni, potem je velika verjetnost, da so tudi sami pozitivni, ter da morajo biti v samoizolaciji, nam nobeno testiranje ne bo pomagalo.

Prva skrb mora biti, kaj lahko mi naredimo za zajezitev širjenja virusa

Podobno meni tudi prof. dr. Matej Tušak s Fakultete za šport, ki še poudarja, da moramo najprej poskrbeti zase, najti v vsej tej zmedi nekaj pozitivnega in se izogibati posameznikom, ki zaradi lastne anksioznosti, strahu in nizke samozavesti širijo neresnice – z edinim ciljem, da provocirajo in povzročajo kaos.

Virus, še posebej karantena deluje na ljudi kot zapor. A če v tem zaporu ostajajo ljudje spoštljivi in jim je jasno, da se je treba tudi do drugih vesti spoštljivo, je »zapor« lažji. Težavo imajo ravno tisti, ki večno iščejo izgovore za svoje nedejanje v drugih, ter tisti, ki so anksiozni.

Čas covida je tudi čas, ko lahko naredimo »inventuro« s samim sabo in si končno vzamemo čas za vse tisto, kar smo leta zanemarjali in iskali izgovore, da ni časa. Nikjer ne piše, da je lahko, a v iskanju dobrih in pozitivnih stvari se dajo premagovati gore.

Tušak meni, da je gibanje zelo pomembno, a za to ni treba v naravo, marsikaj se da narediti doma. Na Fakulteti za šport so pripravili kar nekaj filmčkov, inštrukcij, ki jih ljudje lahko uporabijo, če imajo seveda voljo in če želijo narediti nekaj zase.

Pomembno je, da si posamezniki v tem presežku časa naredijo urnik, saj na ta način kontrolirajo svoje življenje in ostajajo pozitivni. Ni toliko pomembno, kaj počnejo drugi, tudi vodilni, ampak je veliko bolj pomembno, kaj lahko mi naredimo za skupno dobro.

Če bi naši vrhunski športniki, ki dosegajo neverjetne rezultate, svojo energijo usmerjali v to, kaj drugi delajo in kaj bi drugi morali zanje narediti, se ne bi slovenska himna slišala na nobenem tekmovanju. Vse se začne pri nas, meni Tušak, in le mi smo tisti, ki smo lahko tudi v boju s covidom zmagovalci, če se bomo le držali ukrepov in iskali dobro, ne samo kričali, česa nimamo.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice