Dramatični zapleti v ZDA: Biden bi, a Trump mu ne da

Kaj si Slovenci lahko obetamo od novega predsednika ZDA je težko napovedati, saj ni jasno niti kaj konkretno se dogaja.

Demokrat Joe Biden se s prvimi ukrepi že pripravlja na prevzem vodenja ZDA, a preštevanje glasov po predsedniških volitvah v ZDA pred skoraj tednom dni še ni končano.

Biden v naprej napoveduje, da namerava po prisegi 20. januarja nemudoma začeti s podpisovanjem vrste izvršnih ukazov, s katerimi bo razveljavil izvršne ukaze predhodnika Donalda Trumpa, ki je na podoben način odpravljal dediščino predhodnika Baracka Obame.

Biden bo ZDA hitro vrnil k pariškemu podnebnemu sporazumu, ki je bil sprejet predvsem po zaslugi ZDA oziroma vlade Obame, v kateri je bil Biden podpredsednik, pravi.

ZDA bo vrnil tudi v Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO), odpravil bo prepoved prihoda v ZDA za državljane določenih muslimanskih držav in zavaroval pred izgonom nezakonite priseljence, ki so prišli v ZDA kot mladoletniki.

Po besedah Bidna, bo odprava Trumpove dediščine podobno hitra in temeljita, kot je bila Trumpova odprava Obamove dediščine. Z ukrepi, ki zahtevajo zakonodajno pot, bodo težave, če republikanci ohranijo večino v zveznem senatu, vendar bo Biden storil vse, kar lahko stori sam na podlagi ustavnih pooblastil.

Med drugim namerava Biden nemudoma vrniti okrog 100 pravil glede javnega zdravja in varovanja okolja, ki so veljala v času Obamove vlade in jih je Trump odpravil.

Za Belo hišo namerava izdati nova navodila etičnega obnašanja. Podpisal bo tudi izvršni ukaz, da noben član njegove vlade ne bo smel vplivati na preiskave pravosodnega ministrstva.

Trump poraza ne prizna

Sedanji predsednik ZDA Donald Trump poraza na volitvah še ni priznal in je po volitvah minuli torek vložil več tožb zaradi domnevnih prevar na volitvah.

Molk o letošnjih volitvah je prekinila tudi dosedanja prva dama ZDA Melania Trump in dejala, da je treba prešteti vse zakonite glasovnice. Ameriška televizija CNN je sicer poročala, da naj bi prva dama Trumpu skupaj s predsednikovim zetom Jaredom Kushnerjem že svetovala, naj prizna poraz na volitvah.

Še naprej, sicer tako doma kot iz tujine, Biden dobiva čestitke za zmago na volitvah. Doma se je čestitkam pridružil nekdanji predsednik ZDA, republikanec George Bush mlajši.

»Poslal sem mu tople čestitke in se mu zahvalil za domoljubno sporočilo, ki ga je podal sinoči. Poklical sem tudi Kamalo Harris in ji čestital za njeno zgodovinsko izvolitev na položaj podpredsednice,« je sporočil Bush mlajši. Ob tem je izpostavil, da lahko Američani zaupajo, da so bile volitve poštene, izid pa je po njegovih besedah jasen.

Nemška kanclerka Angela Merkel je v odzivu dejala, da je Nemčija pripravljena sodelovati z ZDA pri soočanju z globalnimi izzivi. »Nemci in Evropejci vemo, da moramo v tem partnerstvu v 21. stoletju prevzeti več odgovornosti,« je dejala na novinarski konferenci v Berlinu. »Amerika je in ostaja naša najpomembnejša zaveznica, vendar od nas upravičeno pričakuje večje napore pri skrbi za našo varnost in zavzemanju za naša prepričanja v svetu,« je dodala.

Poudarila je, da morata ZDA in Nemčija kot del EU stati z ramo ob rami, da bi obvladali globalne izzive, kot so pandemija covida-19, boj proti globalnemu segrevanju in terorizmu ter zavzemanju za odprto gospodarstvo in svobodno trgovino.

Nemška kanclerka je poudarila tudi pomen tega, da je bila Harrisova kot prva ženska in hči priseljencev izvoljena na podpredsedniški položaj. Po njenih besedah je Harrisova »navdih za številne«.

V Rusiji in na Kitajskem na drugi strani s čestitkami ne hitijo. Ruski predsednik Vladimir Putin je v odzivu sporočil, da bo počakal na uradne rezultate predsedniških volitev, preden bo čestital novoizvoljenemu predsedniku ZDA.

Kitajska prav tako še ni priznala Bidnove zmage na predsedniških volitvah. »Kot razumemo, bo rezultat volitev ugotovljen v skladu z ameriškimi zakoni in postopki,« je sporočil tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva v Pekingu Wang Wenbin.

V Pekingu kljub vsemu upajo na izboljšanje odnosov z ZDA. »Upamo, da nam bo nova ameriška vlada prišla nasproti,« je še dejal Wang.

Na Bidnovo zmago se tudi še niso odzvali v Mehiki. Odzval pa se je venezuelski predsednik Nicolas Maduro, ki je v nedeljo zatrdil, da se bo zavzemal za obnovitev iskrenega političnega dialoga z ZDA, ko bo Biden prevzel položaj ameriškega predsednika. Izrazil je tudi upanje, da bo Bidnova administracija končala ameriško vmešavanje v Latinski Ameriki.

V Estoniji pa je odstopil skrajno desni notranji minister Mart Helme, ki je bodočega ameriškega predsednika Bidna označil za barabo. Helme je ob napovedi odstopa sicer zatrdil, da ni storil ničesar narobe. »Z ničimer nisem ogrozil estonske varnosti,« je dejal, še posebej po opozorilu obrambnega ministra Jurija Luika na njegove izjave, da je varnost te baltske države odvisna od ZDA. Estonska predsednica Kersti Kaljulaid in estonski premier Jüri Ratas sta sicer že čestitala Bidnu za zmago.

Kljub temu, da preštevanje glasov v ZDA še ni končano, je bil 77-letni Biden, s strani medijev, že v soboto razglašen za zmagovalca volitev. Nekdanji podpredsednik ZDA si je namreč, po poročanju lokalnih medijev, zagotovil več kot 270 elektorskih glasov, ki so potrebni za zmago.

Na volitvah samih naj bi sicer dobil nekaj milijonov glasov več kot Trump. Ta pa je postal prvi predsednik po Georgeu Bushu starejšemu iz leta 1992, ki mu ni uspelo osvojiti drugega mandata. Zaradi pandemije covida-19 je po pošti volilo rekordnih 65 milijonov ljudi, kar je skoraj polovica vseh volivcev.

Trump naj ne bi nikoli priznal poraza

Trump naj ne bi bil nikoli pripravljen priznati poraza na volitvah in se 20. januarja 2021 ne namerava udeležiti Bidnove inavguracije, poročajo ameriški mediji, ki se sklicujejo na vire iz Bele hiše.

Pravosodni minister Bill Barr je v ponedeljek zveznim tožilcem po zveznih državah naročil, naj preiščejo kredibilne obtožbe o volilnih prevarah, vendar jim je v isti sapi naročil, naj se ne zaganjajo za fantazijami.

Barr je to sporočil nekaj ur potem, ko se je srečal z vodjo senatne večine Mitchem McConnellom, ki je v senatu povedal, da ima Trump vso pravico preveriti morebitne volilne nepravilnosti.

Kmalu zatem je s položaja iz protesta zaradi Barrove politizacije procesa odstopil glavni tožilec ministrstva za volilni kriminal Richard Pilger, Bidnova kampanja pa je sporočila, da Barr s tem po nepotrebnem podpihuje neutemeljene obtožbe Trumpove kampanje.

V ponedeljek je veljavnost volitev sicer potrdila delegacija mednarodnih opazovalcev iz Organizacije ameriških držav (OAS), ki je sporočila, da ni bilo prevar ali volilnih nepravilnosti. Edini problem, ki so ga opazili, je bil pritisk na volilne delavce med štetjem glasov, kar so počeli Trumpovi podporniki.

Bidnovo zmago so doma doslej priznali le štirje republikanski senatorji, samo Mitt Romney pa je upal na glas povedati, da to, kar dela Trump, ni prav, še posebej to, da blokira izvedbo tranzicije.

Šefica Uprave splošnih služb Emily Murphy, ki jo je Trump nastavil leta 2017, noče odobriti začetka tranzicije, iz Bele hiše pa so vsem vladnim agencijam naročili, naj ne sodelujejo z ekipami Joeja Bidna. Trump je Murphyjevi naročil, naj ne začne tranzicije, Bela hiša pa pravi, da naj vprašajo Murphyjevo, kdaj se bo začela tranzicija.

S tranzicijo se ne bo več moglo zavlačevati, ko bodo zvezne države do začetka decembra potrdile volilne izide, iz Bidnovega tabora pa Trumpovim že pošiljajo sporočila, naj se ne igrajo predolgo, ker sicer Trumpu ne bodo odobrili denarja za selitev iz Bele hiše.

Tajna služba medtem sicer že izvaja tranzicijo in je okrepila varovanje novoizvoljenega predsednika ZDA, Uprava za zračni promet (FAA) pa je prepovedala polete nad njegovo hišo v Delawaru.

Iz Bele hiše je prišla tudi direktiva, naj po zveznih agencijah nemudoma odpustijo vse politične nameščence, ki si bodo drznili pospravljati predale in iskati nove službe v pričakovanju zamenjave vlade.

Trump je še vedno predsednik – do 20. januarja 2021 -, vendar pa ni jasno, ali dela kaj drugega, kot načrtuje poravnavo računov in kuha mulo.

Obveščevalnega poročila o nacionalni varnosti ni prejel od 1. oktobra, z delovno skupino proti koronavirusu se ni sestal že več mesecev, že nekaj tednov pa ni znano, koga po svetu morda kliče in obratno.

Trump je v ponedeljek na Tviterju odpustil obrambnega ministra Mika Esperja, naslednja na vrsti pa bosta menda kmalu še direktor FBI Christopher Wray in direktorica obveščevalne agencije Cia Gina Haspel.

Podpredsednik ZDA Mike Pence je pobral šila in kopita ter se preselil na Florido do sobote, kjer naj bi užival v zasluženem dopustu, in ne daje izjav.

»Zavračanje izida volitev s strani republikancev je izjemno nevarno in zastruplja našo demokracijo. Joe Biden je pošteno zmagal in pika,« je dejal vodja senatne manjšine Chuck Schumer, ko je pozdravil štiri republikance, ki so priznali dejstvo in pozval tudi ostale, naj bodo pametni.

McConnell in kolegi sicer niso neumni, saj jim gre za politično prihodnost, ko Trumpa ne bo v Beli hiši, še vedno pa bo obvladoval večino strankarske baze. Zato mu bodo še nekaj časa šli na roko.

Republikance je bolj strah Trumpa kot pa škode, ki si jo delajo. Oba senatna republikanska kandidata v Georgii sta v ponedeljek zahtevala odstop državnega sekretarja Georgie, ki je zadolžen za izvedbo volitev.

Brad Raffensperger, ki je prav tako republikanec, jima je odgovoril naj na njegov odstop kar pozabita in se raje osredotočita na drugi krog volitev 5. januarja, ker si tudi sam želi republikanske večine v zveznem senatu. V Georgii bodo prav tako ponovno prešteli predsedniške glasove, kjer Biden vodi pred Trumpom za skoraj 11.000 glasov.

Trumpova kampanja namerava nadaljevati z vlaganjem tožb, vendar doslej ni ponudila nobenega kredibilnega dokaza o kakšnih nepravilnostih, ki bi lahko vplivale na izid volitev. Njeno delo je malce oteženo, potem ko se je s covidom-19 okužil koordinator pravne kampanje David Bossie.

Trumpov odvetnik Rudy Giuliani je napovedal najmanj deset tožb v desetih državah, ker naj bi obstajali močni dokazi, da so bile volitve ukradene. Dokazov ni ponudil, temveč je dejal, da bodo znani po vloženih tožbah.

Biden se na hrup ne ozira, čeprav bo moral kmalu kaj povedati glede tranzicije, ker potrebuje dostop do uradnih statistik in drugih podatkov glede boja proti pandemiji in drugega.

Nova delovna skupino za covid-19

Joe Biden je v ponedeljek že predstavil svojo delovno skupino strokovnjakov za boj proti covidu-19. Slednja bo Bidnu svetovala glede ukrepov, ki bi jih lahko ZDA sprejele, da bi zajezile pandemijo covida-19, ko bo januarja nastopil svoj predsedniški mandat. Med drugim mu bodo strokovnjaki pomagali tudi glede razvoja in porazdelitve varnega in učinkovitega cepiva, ko bo to enkrat na voljo.

V ekipi bodo predsedujoči nekdanji generalni kirurg ZDA Vivek Murthy, nekdanji komisar Uprave za hrano in zdravila (FDA) David Kessler in profesorica na univerzi Yale Marcella Nunez-Smith. V skupini bo še deset drugih članov, številni med njimi so že delali za prejšnje ameriške vlade.

Pandemija bo ena največjih izzivov prihodnje ameriške administracije, je v sporočilu za javnost še zapisal Biden. Že med volilno kampanjo je obljubljal, da bo sledil priporočilom znanost za boj proti covidu-19, ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu pa je očital popoln neuspeh pri obvladovanju krize.

ZDA so najhuje prizadeta država v pandemiji. V povprečju trenutno potrdijo po 100.000 novih okužb dnevno, od začetka pandemije pa se je s covidom okužilo 9,9 milijona Američanov, od tega jih je umrlo več kot 237.000.

Torej…

Torej kaj si v Sloveniji lahko obetamo od novoizvoljenega predsednika je trenutno še neznanka.