Pismo bralca: Naš glavni problem sta razdeljenost in sovražnost

»Glavni problem, ki ga imamo, je naša razdeljenost, sovražnost, ki se kaže na vse možne načine. To je tisto, kar nam jemlje energijo, voljo in moči in, če hočete, tudi perspektivo.«
To je bila ocena stanja v državi, katero je dr. Spomenka Hribar podala v intervjuju na tretjem programu RTV Slovenija decembra 2014. S to oceno se strinjam.
Zabeležene imam tudi te njene izjave: »Če bi se distancirali od revolucije, če bi priznali njeno narodno razdiralno vlogo med samo vojno in po njej, če bi se Zveza združenj borcev kritično distancirala od revolucije, ki je že med vojno, še posebej pa prva leta po njej naredila ljudem toliko hudega, bi bilo prav. Čeprav si je komunistična partija upor ‘olastninila’ in prelomila obljubi o uvedbi demokracije in samoodločbi naroda, nasprotuje današnjemu demoniziranju partizanov. Komunisti so imeli svojo vlogo pri uporu proti okupatorju in se niso borili le za oblast. Tako na strani komunistov kot na strani domobrancev so bili zmotljivi ljudje, ki jim je potrebno priznati dostojanstvo in pravico do domovine, tisti, ki so storili zločine, pa sodijo pred sodišče. Sprava v narodu je mogoča le na takšnem temelju, in ne na osnovi ideologij ali relativiziranja.«
Taka so zelo resna mnenja dr. Spomenke Hribar, ki jih ne gre prezreti in katere spoštujem.
»Treba se je tudi pogovarjati in poskusiti razumeti druge. Mogoče bi si bilo najprej dobro predstavljati, da drugi tistega, kar so delali, niso delali iz zlobe. Vsak ima svoje razloge, svoje izkušnje in te je treba jemati zares. Če bi se medsebojno vzeli zares, bi morda enkrat lahko skupaj odkrili spomenik.«
Jan Philipp Reemtsma, častni konzul Slovenije v Hamburgu
»Ljudje bi se morali zavedati potrebe medsebojnega spoštovanja in spoznati, da v vsaki bitki, vojni, sporu, tudi med dvema človekoma, obe strani nosita del krivde in počneta stvari, ki so napačne, nič ni črno-belo. Če ne sprejmete dejstva, da pri vsakomur, pri vsakem gibanju obstajajo dobre in slabe stvari, imate težavo. V Sloveniji ljudje 70 let niso mogli govoriti o tem in zelo težko zdaj sprevidijo, da je zgodovina bolj zapletena, da stvari niso tako jasne, kot si ljudje želijo.«
Joseph A. Mussomeli, ameriški veleposlanik
»Žal smo v 20. stoletju zagrešili usodni in najhujši antihumanizem, ko je brat položil roko na brata, in je zaradi žrtev narod še bolj razdeljen, dialog pa spet in spet v resnici mrtev. Zato bi si danes ob spomeniku skupaj s Kocbekom upal predlagati, da bi se sprta in sovražna tabora ponovno sestala, obžalovala in pokopala žrtve ter se sporazumela za skupno vodenje države in naroda ter za skupno prihodnost.«
Boris Pahor, pisatelj, tržaški Slovenec, 2017
»Zato se strinjam z izjavo nadškofa Zoreta, ko je 19. decembra letos dejal, da gre nekaterim predvsem za oblast in šele potem za ljudi. To dokazujejo že zadnji ukrepi, s katerimi je vlada poskrbela predvsem zase … Z direktivo, brez dialoga z drugimi. Da, to ne more biti nič drugega, če spet ponovim nadškofove besede, kot posnemanje totalitarnosti bivšega, sicer že preživelega komunističnega režima …«
S temi besedami zaključi dr. Spomenka Hribar intervju na božični večer. Nikakor vendar ne moremo enačiti tega stanja s stanjem leta 1941, ko je KP izkoristila razmere okupacije in je pod imenom OF pričela še z revolucijo oz. državljansko vojno, v kateri je zmagala in prevzela oblast. Partiji je šlo torej tako močno za oblast, da je sprožila bratomorno državljansko vojno in prevzela oblast.
Torej je šlo ravno partiji najprej za to, da ima sama oblast, in šele potem za te (druge) ljudi. Članstvo KP je bilo njena avantgarda. Temeljno je seveda vprašanje, katera politična stranka ne rabi imeti oblasti, a trdi, da skrbi za ljudi. Ravno partiji je šlo za oblast, za njene interese, to je interese njene avantgarde, šele potem za interese drugih državljanov.
Potrebno je torej priznanje državljanske vojne in njeno obžalovanje, čeprav se ve, kdo jo je začel. Revolucija oz. državljanska vojna se ne začne iz zlobe, temveč iz razlogov, ki jih ima vsaka stran. Sprava je potrebna, sicer se nadaljuje hladna državljanska vojna, ki ji ni konca in ogroža državo.
Franc Mihič
Slovenija izberi, ali demokracijo ali zopet revolucijo? Nocoj sem skoraj uro poslušal oddajo »Slovenija 2020« na nacionalni javni RTV in me je postalo strah. Vse od kar imamo samostojno demokratično RS, še nisem slišal tako enostransko in uničujočo kritiko dela vlade, -vlada je celo pluralna-, predvsem premiera, saj je bila kritika taka, da kar kliče: »Svobodni ljudje združimo se in preženimo to »fašistično vlado oz vsaj premiera«, ki da nas pelje v propast. V oddaji ni bilo podano mnenje novinarjev:«Če ne gre drugače, pa naj bodo volitve, samo da se teh škodljivcev znebimo na volitvah. Preje je bilo razumeti, »čim… Read more »