Naprej na vsebino

Danes in jutri lahko obiščete najbližje, kako bo pa po novem letu?

»Epidemiološke razmere ostajajo resne,« je bilo povedano danes na zadnji novinarski konferenci v tem letu. Ravno trenutna in pričakovana epidemiološka slika sta botrovali k temu, da vlada še vsaj za zdaj ne bo drastično sproščala ukrepov.

14-dnevna incidenca znaša 952 in je najslabša v Posavju. Celoten »izkupiček« covida pa je 122.152 potrjeno okuženih, aktivnih še 20.104 ter 2697 preminulih. Ali bomo naslednje leto pisali lepšo zgodbo, je v naših rokah – maska, kjer je potrebna, varnostna razdalja, higiena rok in kašlja ter aplikacija #OstaniZdrav so tiste dejavnosti, ki zagotavljajo zajezitev.

Velik korak k normalizaciji je vsekakor cepivo, a v veliko pomoč so bila poskusna brezplačna testiranja. Ministrstvo za zdravje si sicer želi, da bi se množično testiranje nadaljevalo tudi po novem letu. Danes so tako razpravljali v smeri, da bi se testiralo po vsej Sloveniji po ZD, a za to potrebujejo pomoč lokalnih skupnosti in županov. Odločitev je namreč v njihovih rokah.

Vlada pa je še na današnji dopisni seji sprejela nekaj odlokov z ukrepi za zajezitev epidemije covida-19.

Odpirajo se šole in zavodi za izobraževanje otrok s posebnimi potrebami

Vlada je odločila, da za zajezitev in obvladovanje epidemije covida-19 začasno prepoveduje zbiranje ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter na univerzah in v samostojnih visokošolskih zavodih, in sicer v:

  • vrtcih,
  • osnovnih šolah,
  • glasbenih šolah,
  • srednjih šolah,
  • višjih strokovnih šolah,
  • dijaških domovih, razen v primeru dijakov in študentov tujcev, ki jim je zaradi trenutnih varnostnih razmer onemogočena vrnitev v kraj stalnega bivališča, in mladoletnikov brez spremstva s statusom prosilca mednarodne zaščite oziroma s priznano mednarodno zaščito,
  • organizacijah za izobraževanje odraslih,
  • študentskih domovih, razen v primeru študentov, ki imajo stalno prebivališče v študentskem domu in študentskih družin ter študentov tujcev in gostujočih profesorjev, ki jim je zaradi trenutnih varnostnih razmer onemogočena vrnitev v kraj stalnega bivališča, ter na
  • univerzah in v samostojnih visokošolskih zavodih.

Omejitev pa ne velja za:

  • zaposlene in člane organov v zavodih iz prejšnjega člena in posameznike, ki v teh zavodih opravljajo delo na drugi pravni podlagi (na primer podjemne ali avtorske pogodbe),
  • vrtce, v zmanjšanem obsegu, ki zagotavljajo nujno varstvo za otroke, katerih starši so zaposleni in varstva ne morejo zagotoviti na drug način, če tako odloči župan občine na območju, na katerem vrtec izvaja dejavnost,
  • osnovne šole za izvajanje prilagojenega izobraževalnega programa devetletne osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom in posebnega programa vzgoje in izobraževanja.

Zavodi morajo pri izvajanju dejavnosti upoštevati priporočene smernice ministrstva, pristojnega za zdravje, in Nacionalnega inštituta za javno zdravje za preprečevanje okužbe z virusom SARS-CoV-2.

Po besedah ministrice dr. Simone Kustec se bodo otroci prve triade, vrtčevski otroci in dijaki zaključnih letnikov v šolske klopi vrnili 11. 1. 2021. Še v istem tednu potem otroci druge triade, naslednji teden pa otroci zadnje triade in dijaki. Seveda je vse odvisno od epidemiološke slike.

Učitelji bodo pred vstopom v šolske klopi morali opraviti testiranje, koliko testiranj bodo opravili potem, ko bodo že učili, je odvisno od njih. MIZŠ pa že pripravlja protokol. V ponedeljek pa bodo ponovno preučili priporočila NIJZ za šolanje v šoli in jih prilagodili realni situaciji.

Odlok začne veljati 5. januarja 2021 in velja sedem dni.

Prepovedane so še vedno športne rekreacije in treningi, a z nekaj izjemami

Vlada je odločila, da prepoved za vse športne rekreacije in procese športne vadbe – treninge še vedno velja. Izjeme so vrhunski in perspektivni športniki, registrirani športniki v mlajših starostnih kategorijah in poklicni športniki. Odlok začne veljati 4. januarja 2021 in velja sedem dni.

Treningi se torej dovolijo samo:

  • vrhunskim športnikom (olimpijski, mednarodni in svetovni razred), gre za skupaj 538 športnikov, ki so s svojimi rezultati na mednarodni ravni dokazali svojo vrhunskost in ki bi jim odsotnost treninga onemogočila nadaljnjo konkurenčnost na mednarodni ravni;
  • perspektivnim športnikom, gre za 673 mladih športnikov, ki so v mladinskih kategorijah dosegli vrhunske mednarodne športne rezultate;
  • registriranim športnikom v mlajših starostnih kategorijah (mladinci in kadeti), ki so člani državnih reprezentanc, gre za okrog 1000 športnikov; omenjeni športniki so že delno zajeti v skupini perspektivnih športnikov;
  • poklicnim športnikom, ki so starejši od 15 let in so vpisani v razvid poklicnih športnikov pri ministrstvu za šport (gre za trenutno okrog 500 športnikov, ki pa so delno zajeti že v številki vrhunskih in perspektivnih športnikov). Status poklicnega športnika je oblika zaposlitvenega statusa (samozaposlena oseba).

Treningi športnikov v mlajših starostnih kategorijah (mladinci in kadeti) so dovoljeni le, če se izvajajo v obliki t. i. mehurčkov oziroma zaprtih oziroma fizično ločenih skupin.

Dovoljena je tudi športno-gibalna dejavnost, če so udeleženci člani istega gospodinjstva, ki jo udeleženci izvajajo samostojno ali če jo vodi strokovni delavec v športu. Pri nekaterih športnih vadbah je strokovni delavec v športu potreben zaradi zagotavljanja varnosti vadbe.

Če se športno-rekreativna dejavnost izvaja v zaprtih prostorih, je treba zagotoviti najmanj 50 kvadratnih metrov prostora ter najmanj 5 metrov razdalje med vadečimi. V vadbenem prostoru, ki je manjši od 50 kvadratnih metrov, lahko vadi največ ena oseba.

V kolektivnih športnih panogah (hokej na ledu, košarka, nogomet, odbojka, rokomet, vaterpolo in futsal-mali nogomet) se dovoli izvajanje tekmovanj v najvišjem kakovostnem nivoju nacionalnega (npr. 1. slovenska liga), regionalnega (npr. alpska hokejska liga), mednarodnega (npr. Liga narodov) oziroma evropskega tekmovanja (npr. ABA liga). To pomeni sodelovanje športnih klubov iz 1. slovenske lige v nacionalnih, regionalnih, evropskih in drugih mednarodnih ligah.

Prav tako je v kolektivnih športih dovoljeno izvajanje vseh velikih športnih tekmovanj iz 74. člena Zakona o športu.

V individualnih športnih panogah je dovoljeno izvajanje državnih članskih prvenstev, evropskih pokalov in velikih mednarodnih športnih prireditev, ki so opredeljene v 74. členu Zakona o športu.  V naslednjih mesecih je predvidena organizacija nekaj evropskih in svetovnih pokalov in svetovnih prvenstev v zimskih športnih panogah (biatlon, smučarski skoki, deskanje na snegu, sankanje, alpsko smučanje), kjer tekmovanja na mednarodni ravni normalno potekajo.

Za športnike, ki jim je v skladu s tem členom dovoljeno tekmovati, je dovoljen tudi proces športne vadbe.

Za izvajanje procesa športne vadbe – treningov in izvedbo tekmovanj se lahko uporabljajo vsi športni objekti in površine za šport v naravi, kot jih določa Zakon o športu: športni centri, športni objekti, vadbeni prostori, vadbene površine ter površine za šport v naravi in šolski športni objekti.

Opredeljena je obveznost upoštevanja navodil ministrstva, pristojnega za zdravje, in Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki jih morajo upoštevati tako športniki kot tudi strokovni delavci v športu. Utemeljenost ukrepov preverja vlada na podlagi strokovnih mnenj.

Na smučišče le z negativnim testom za covid-19

Od 1. januarja 2021 je dovoljeno obratovanje žičniških naprav, upoštevaje priporočila Nacionalnega inštituta za javno zdravje in pod pogojem, da upravljavec naprav zagotovi hitro testiranje (HAGT) v organizaciji pooblaščenega izvajalca na vstopni točki na smučišče.

Vožnja z žičniškimi napravami oz. smučanje je s 1. januarjem 2021 dovoljeno tudi osebam, ki predložijo negativni test na covid-19, opravljen v Sloveniji, ki ni starejši od 24 ur, ter otrokom do vključno 12. leta starosti v spremstvu staršev. Omejitve iz tega člena ne veljajo v primerih nujne oskrbe, medicinske pomoči, zaščite in reševanja.

Izjeme za prehod meje

Vstop v Republiko Slovenijo iz države na rdečem seznamu brez napotitve v karanteno na domu ali brez predložitve negativnega izvida testa na prisotnost virusa SARS-CoV-2 se od 2. januarja 2021 dovoli za pet novih izjem:

  • osebi, ki je naročena na zdravstveno storitev v Republiki Sloveniji in se čez mejo vrne takoj po opravljeni storitvi; če je na zdravstveno storitev naročena mladoletna oseba, lahko pod enakimi pogoji vstopi njen skrbnik, če potujeta skupaj;
  • državljanu države članice Evropske unije ali schengenskega območja, ki prihaja iz druge članice Evropske unije ali schengenskega območja, kjer je opravljal varstvo in pomoč osebam, ki so potrebne podpore, oskrbo ali nego družinskih članov, starševsko skrb in stik z otrokom ali je odpravljal neposredno nevarnost za zdravje, življenje in premoženje, in se čez mejo vrača v roku 12 ur po prehodu meje;
  • otroku, ki še ni dopolnil 13 let in prehaja mejo skupaj z ožjim družinskim članom, ki ni napoten v karanteno na domu oziroma mu ni zavrnjen vstop v Republiko Slovenijo (torej če oseba, s katero otrok potuje, predloži negativen test ali uveljavlja eno od 12 izjem);
  • športniku v individualnih in kolektivnih športih, ki so dovoljeni v odloku, ki začasno omejuje izvajanje športne dejavnosti, in športnemu sodniku, športnemu delegatu in članu spremljevalnega osebja športnika za namen izvedbe tekmovanj in vadbe, če na meji opravi testiranje s hitrim antigenskim testom in je rezultat testiranja negativen;
  • pripadniku služb zaščite in reševanja, zdravstva, policije, gasilcev ali drugi osebi, ki izvaja humanitarne prevoze ali nudi pomoč pri reševanju in odpravi posledic elementarnih nesreč in se vrača čez mejo najkasneje v 48 urah po prehodu meje.

Veljajo le testi PCR, opravljeni v državah članicah EU ali schengenskega območja

Še vedno pa velja, da se osebe, ki prihajajo iz držav na rdečem seznamu, napoti v karanteno, razen če predložijo negativni izvid testa PCR. Ta ne sme biti starejši od 48 ur od odvzema brisa. Če čas odvzema brisa ni naveden, pa od časa na negativnem izvidu testa. Veljajo le testi PCR, opravljeni v državi članici EU ali schengenskega območja.

Uvaja se testiranje s hitrim antigenskim testom na določenih mejnih prehodih. Če oseba, ki prihaja iz rdeče države in vstopa na zunanji schengenski meji, ob vstopu pa ne predloži negativnega testa PCR ali ne sodi v nobeno od 12 izjem, sme vstopiti le na mejnem prehodu, kjer so zagotovljeni pogoji za testiranje s hitrim antigenskim testom. Ti mejni prehodi so:

  • Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana,
  • mejni prehod Obrežje,
  • mejni prehod Gruškovje,
  • mejni prehod Metlika,
  • mejni prehod Središče ob Dravi,
  • mejni prehod Jelšane.

Osebi, ki opravi testiranje s hitrim antigenskim testom in je njen rezultat testiranja negativen, se dovoli vstop brez napotitve v karanteno na domu.

Osebi, ki testiranja s hitrim antigenskim testom ne opravi ali je rezultat testiranja pozitiven, se vstop zavrne, če je državljan tretje države na nenujnem potovanju. Ostalim osebam, katerih rezultat testiranja je pozitiven ali se ne želijo testirati, se vstop dovoli in se jih napoti v karanteno na domu.

Podaljšan je ukrep o začasni omejitvi gibanja in zbiranja

Vlada je odločila, da se podaljša ukrep omejitve gibanja med občinami, prav tako omejitev gibanja med 21. in 6. uro.

Izdana je Uredba o izvajanju presejalnih programov za zgodnje odkrivanje okužb z virusom SARS-CoV-2

Vlada je z Uredbo o izvajanju presejalnih programov za zgodnje odkrivanje okužb z virusom SARS-CoV-2 določila pristojne organe, ciljne skupine, obseg, pogoje in postopek ter s tem povezane ukrepe za zagotavljanje učinkovitosti, kakovosti in nadzora nad izvajanjem presejalnih programov za zgodnje odkrivanje okužb z virusom SARS-CoV-2. Z uredbo se urejajo okvirji glede izvedbe hitrega testiranja.

Izvajajo se splošni presejalni program in posebni presejalni programi.

Splošni presejalni program obsega množične mikrobiološke preiskave na virus SARS-CoV-2.

Posebni presejalni programi (programi) obsegajo mikrobiološke preiskave:

  • oseb, ki opravljajo zdravstveno dejavnost,
  • oseb, ki opravljajo dejavnost vzgoje in izobraževanja, vključno z visokošolsko dejavnostjo,
  • oseb, ki izvajajo socialnovarstvene storitve in programe, pri katerih zaradi dela z uporabniki teh storitev in programov obstaja neposredna nevarnost za širjenje nalezljive bolezni covida-19 (v nadaljnjem besedilu: covid-19),
  • drugih oseb, ki lahko povzročijo širjenje covida-19 s svojim delom ali ravnanjem v okolju, kjer obstaja neposredna nevarnost za širjenje (npr. uporabniki zdravstvenih storitev, bivanje, delo ali obiskovanje socialnovarstvenih zavodov, zavodov za prestajanje kazni, zapora, prevzgojnih domov, centrov za tujce, varnih hiš, azilnih domov, integracijskih hiš, študentskih domov, kriznih centrov za otroke, udeležba na športnih tekmovanjih, udeležba pri določenih športnih aktivnostih) (v nadaljnjem besedilu: tvegano okolje),
  • potnikov v mednarodnem prometu, kadar obstaja neposredna nevarnost za širjenje covida-19.

Način, obseg in roke izvajanja posebnih programov uporabljajo tudi delodajalci, ki posebne programe zagotavljajo v sodelovanju z izvajalci medicine dela kot ukrep varnosti in zdravja pri delu.

Če širjenja covida-19 ni mogoče učinkovito zamejiti z izvajanjem splošnega presejalnega programa, lahko ministrstvo, pristojno za zdravje, po uradni dolžnosti ali na predlog ministrstva ali vladne službe iz drugega odstavka tega člena in na podlagi mnenja Strokovne skupine epidemiologov, infektologov in mikrobiologov za zajezitev in obvladovanje epidemije covida-19 pred vstopom v državo udeležijo posebnega programa in se pooblaščeni osebi izkažejo z negativnim izvidom mikrobiološke preiskave na SARS-CoV-2, dokler traja neposredna nevarnost za širjenje covida-19.

Izvajalci presejalnih programov so izvajalci zdravstvene dejavnosti, ki dejavnost opravljajo v mreži javne zdravstvene  službe, in drugi izvajalci zdravstvene dejavnosti, ki jih na podlagi javnega razpisa izbere minister, pristojen za zdravje, in z njimi sklene pogodbo o opravljanju zdravstvenih storitev.

Presejalni programi se izvajajo, dokler ni dosežen zadosten odstotek precepljenosti prebivalstva, ki učinkovito zameji nadaljnje širjenje SARS-CoV-2. Odstotek precepljenosti prebivalstva in njegovo učinkovanje na zamejevanje širjenja SARS-CoV-2 vsake tri mesece ugotavlja strokovna skupina. Na podlagi predloga strokovne skupine minister, pristojen za zdravje, izvajanje splošnega presejalnega programa podaljša, spremeni ali ukine. Potrebnost izvajanja posebnih programov minister, pristojen za zdravje, preverja vsaj enkrat na mesec.

Načrtovanje in vodenje presejalnih programov, koordiniranje njihovega izvajanja, izbor izvajalcev, financiranje opravljenih zdravstvenih storitev, spremljanje učinkovitosti in kakovosti ter nadzor nad izvajanjem presejalnih programov opravlja ministrstvo, pristojno za zdravje.

Logistično podporo pri izvajanju presejalnih programov zagotavlja ministrstvo, pristojno za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, oziroma Civilna zaščita.

Vzpostavitev, upravljanje in nadgradnjo informacijskega sistema presejalnih programov na nacionalni ravni zagotavlja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), ki izvajalcem presejalnih programov daje metodološka in tehnična navodila za posredovanje izvidov mikrobioloških preiskav in drugih podatkov.

Strokovne skupine epidemiologov, infektologov in mikrobiologov za zajezitev in obvladovanje epidemije covida-19 opravljajo naloge:

  • usmerjajo razvoj presejalnih programov v skladu s strokovnimi spoznanji in smernicami Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (v nadaljnjem besedilu: evropske smernice);
  • določijo nacionalne strokovne smernice glede izvajanja presejalnih programov;
  • pripravljajo strokovna poročila o izvajanju presejalnih programov na zahtevo ministra, pristojnega za zdravje;
  • določijo obrazec epidemiološkega vprašalnika iz drugega odstavka 8. člena te uredbe;
  • ministru, pristojnemu za zdravje, svetujejo glede izpolnjevanja meril iz četrtega odstavka 3. člena te uredbe;
  • določijo kazalnike kakovosti, vključno z občutljivostjo in specifičnostjo testov, in učinkovitosti izvajanja presejalnih programov.

Minister, pristojen za zdravje, določi najvišjo višino povračila za posamezno vrsto zdravstvene storitve s sklepom, ki ga objavi na spletni strani ministrstva, pristojnega za zdravje. V primeru bistveno spremenjenih okoliščin glede obsega presejalnih programov ter ponudbe in povpraševanja po izvajanju presejalnih programov na trgu lahko minister, pristojen za zdravje, določi novo ceno in objavi nov javni razpis.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice