Covid napada možgane

Počasi postajam prepričan, da covid ne napada pljuč, mišic in ne povzroča vseh tistih simptomov, o katerih beremo. Covid napada možgane in skrbi, da je vse več »brainless« ljudi. Drugače si človek ne more razlagati neumnosti, ki jih lahko beremo te dni. OK, puščam še odprto možnost, da je za vsem tem res Bill Gates in druščina, ki prek medijev zganja splošno histerijo, da nam bo prodala nekaj … kaj točno, še ne vem, ampak sem prepričan, da 5 G to ni, kot tudi ne trenutno aktualna cepiva, ker jih je na trgu preveč in na koncu zaslužek ni omembe vreden – zanje. Mislim, da to lahko potrdi kar nekaj ekonomistov, ki se dejansko spoznajo na marketing in dobiček.

Da se vrnem v ta nori slovenski svet, kjer imamo tri velike težave: Janšo, ki napada medije; AstraZeneco, ki ima tako hude stranske učinke, da so morali šolo zapreti; in uboge dijake, ki morajo plačati kazen. Vsaj »mainstream« mediji (MSM) tako poročajo in ljudje brez premisleka kimajo in se derejo, kakšno diktaturo imamo in kako super so eni politiki, ki pozivajo k amnestiji za dijake. Sliši se fino, in če bi omenjeni vedeli, kaj to sploh pomeni, bi bilo tudi fino, a da začnemo na začetku.

Janša napada (ne)odvisne medije

Sebe nisem imel nikoli za tipičnega novinarja, ker formalno uradno to nisem, prav tako mi na kraj pameti še ni prišlo, da bi se včlanil v društvo novinarjev. V vsej svoji predolgi karieri sem spisal premnogo člankov, bil mentor marsikomu in verjemite, da te formalna izobrazba in včlanitev v društvo še ne naredita novinarja.

Včasih je ta firbčna soseda veliko boljša raziskovalna novinarka kot nekdo, ki se tako podpiše. Da o prevaranih ženah ali preveč skrbnih mamah sploh ne govorim. Mogoče bi bilo fino, da bi le-te imele izobraževanje.

Novinarji v Sloveniji nikoli nismo bili niti zatirani niti neodvisni. Odločitev vsakega posameznega novinarja je, kakšno življenje si želi. Če želiš objektivno poročati, pač ne boš delal v velikih medijskih hišah, ampak boš svoje prispevke plasiral v medij, katerega prioriteta ni ustvarjanje javnega mnenja – običajno so to lokalni mediji in mediji, kot je ta, ki ga ravno berete (saj veste, moram).

Če ti je pa jasno, da boš za mesečno plačo zagovarjal eno stran ter boš zaradi tega zaželen, še posebej, če boš znal slediti navodilom urednika, potem ti mora biti jasno, da te bo novinar, ki mora zagovarjati drugačno stališče, prcal na vsakem koraku. Situacija je potem podobna tisti, ko dva človeka stojita ob številki 6, eden na vrhu, drugi na dnu, tako da eden vidi 6, drugi pa 9, ter drug drugemu dokazujeta, da imata prav. Oba imata.

Druga stvar, ki je v naši državi problematična, je, da se »palimo« na negativne novice. Novinarji MSM ne znajo drugega kot iskati dlake v jajcu. Vsake toliko najdejo še pozitivno zgodbo, ki jo spremenijo v napad na vlado. Eden takšnih primerov, ki mi ostaja v spominu, je zgodba gostinca, ki je ravno odprl svoj posel, pa se je po slabih dveh mesecih zgodil »lockdown«, on pa se je odločil iz tega narediti zgodbo in je v lokal namestil pliške ter zgodbe objavljal na svojem Facebooku. Car. In za to potrebuješ le nekaj domišljije. Ampak, ne, da bi bila v ospredju ideja ter spodbuda, da se lahko tudi »nesrečo« unovči, smo iz svetovnega poslovnega modela dobili ubožčka, ki mora v lokal dajati pliške.

O tem, kaj nekateri politično motivirani novinarji plasirajo v EU, pa ne bi zgubljal besed. Ko sem spremljal vse tiste govore v Evropskem parlamentu, sem se resno zamislil nad sabo in šel preverjat, če še živim v Sloveniji. Glede na to, da je tujim medijem uspelo zamenjati Slovenijo in Slovaško ter pišejo, kako je bil ubit novinar pri nas, vidim, da nimam edini teh težav.

Sramotno je, da se prodaja mišljenje, da smo novinarji zatirani, da ne smemo biti neodvisni in podobne floskule. Pišemo lahko ravno to, kar nam pade na pamet, vprašanje pa je, ali želimo s tem preživeti. In tu se naša neodvisnost konča, ker smo odvisni od naročnika in bralcev. Logika je čisto preprosta, v teh letih s(m)o mediji bralce tako strenirali, da redki berejo strokovne in objektivne prispevke. Hkrati pa se je v poplavi vseh tistih, ki so videli zaslužek v tem, pojavilo nešteto »wanna be« medijev, ki jim kot udarno novico uspe ustvariti tudi to, kako je »znani Slovenec« šel trikrat na veliko potrebo.

Medtem ko so leta nazaj ljudje požirali novice kova Vroči Kaj, Lady in podobno, zdaj pač hlepijo po novicah, kako gre nekomu slabo, kako država nečesa ni naredila, kako so nekomu pomagali, kjer je treba tekmovati, kdo živi v večji bedi … Takoj ko jim ponudiš realno rešitev, te ali ne berejo ali ti razložijo, da nimaš pojma, oziroma da ima tvoj prispevek polno slovničnih napak. Potem pa naj se človek znajde v tem, če ljudje kot zlato pograbijo novico tipa »ko vas cepijo, vam vgradijo čip, ki se polni ob 5 G«.

Novinarji smo torej odvisni od bralcev in naročnikov. Grob napad pa so v 30 letih doživeli le Miro Petek, Mojca Vočko in kot »napad« lahko razumemo odpoved na smrt bolnega Boruta Meška. Vse ostalo … preberite komentarje pod mojimi prispevki. Prag tolerance nasilja je zelo visok oziroma odvisen od tega, »čigav« si.

Pogovori, ki jih imamo pa dejansko med sabo kolegi novinarji, ki gredo v smeri, danes moram pa desne ali JJ nabijati, nikoli ne bodo prišli v javnost, a bi pokazali dejansko stanje.

AstraZeneco je nujno treba prepovedati

Cepljenje je zaenkrat edini poskus na poti k normalnosti. Ko smo že nekako presegli neumnost, da cepiva za rak ali ne vem katero bolezen že leta odkrivajo, pa jih še niso odkrili, zato ga tudi za covid v tako kratkem času niso mogli, smo prišli do novih neumnosti.

Nekaj klikov in znanje angleškega jezika pokaže, da so v bitko proti covidu in iskanju cepiva stopili domala vsi, še tako majhni laboratoriji. Sicer ne vem, če vam je že kdo povedal, ampak smo v času digitalizacije in eksponentnega razvoja na vseh področjih. Če vam je jasno, da Apple vsako leto naredi novo različico telefona, kako za vraga vam ni jasno, da lahko tudi farmacija naredi vsak dan novo zdravilo. Tako malo v razmislek, tedensko se v Evropi pojavi najmanj 50 različnih vrst mamil. Takšnih, ki jih krvne analize ne bi prepoznale in niti psi zavohali. Pa se vse to naredi v amaterskih laboratorijih, si potem predstavljate variacije v kakšnem dobro založenem laboratoriju?

Trenutno je najbolj na udaru AstraZeneca, ker naj bi kar 26 velenjskih učiteljev imelo tako hude reakcije, da niso mogli učiti. Pazite potem pojasnilo, kaj so hude reakcije – vročina, glavobol, bolečine v mišicah. Niti eden izmed teh ni poiskal pomoči v dežurni službi. Nasvet: dajte se drugič vsaj trije dogovoriti, da greste »glumit« k doktorju.

Predvidevam, da so to bili le moški, ker omenjene simptome ima velik del žensk v času menstruacije, pa vsaj pri svoji nisem zasledil, da bi takrat ostajala doma. Torej? Ali bomo morali menstruacijo upoštevati kot razlog za bolniško ali pa imejte jajca pa priznajte, da je bil le zelo dober izgovor.

Vseeno mi je, kaj je bil povod teh učiteljev za njihovo ravnanje, ampak dejstvo, da ne znajo poslušati, kaj jim je osebje povedalo in o čemer se je ves čas poročalo – seveda v medijih, ki niso zganjali histerije –, me pa močno skrbi. Ker nekdo, ki niti ni zmožen poslušati tistega, kar mu zdravstveno osebje pove, ne more biti ravno dober učitelj. Kako za vraga potem ocenjuje svoje učence? Vrže karte, pokliče vedeževalko ali vpraša ostale, kakšno oceno naj jim da?

Upam, da je bilo vaše igranje ubožčkov vredno in boste prevzeli odgovornost tudi za posledice, ki ste jih sprožili. Močno dvomim, da je kdo imel izkušnjo s smrtjo v družini zaradi covida, ker če bi jo, bi vedel, kako pomembno je cepivo.

Pozabili pa so tudi, kako je bilo, ko so bili cepljeni kot otroci. Mogoče bi morala vlada komunicirati, da bodo na hrvaško obalo poleti smeli samo cepljeni. Prepričan sem, da zdravstveni delavci ne bi zmogli navala in AstraZeneci ne bi uspelo dovolj hitro poslati novih pošiljk odmerkov.

Dijaki morajo plačati kazen

Ob tej temi moram pa najprej globoko vdihniti in zaobiti vse kletvice, ki mi prihajajo na misel. Kot prvo, to temo lahko komentirajo, komentiramo le starši, ki imamo otroke v šoli in predvsem v srednji šoli ter nam je jasno, kako zgleda tole šolanje na daljavo, ostali – odje*ite.

Ko berem vse te veleume, se mi zdi, da smo pred covidom imeli vrhunske srednje šole, kjer so dijaki delali ne vem katere poskuse, imeli ne vem kakšne debate s profesorji ter so se vsi narodi hodili k nam učit o načinu šolanja dijakov. Tisto naše špricanje in sanjarjenje med urami je bilo pa kaj… aja, samo jaz sem to počel. Priznam, kriv.

Sem oče dijaka, ki prav uživa v tem šolanju na daljavo. V bistvu od ure odnese več, ker učitelji pripravijo več gradiva, ker se ne more samo potuhniti in mora pri urah sodelovati. Tam, kjer je že prej samo bil pri urah, v mislih pa bogve, kje, lahko zdaj vmes naredi kaj drugega. Več raziskuje, bolj mora biti odgovoren in veste, kaj, če je prej vprašal učitelja za razlago, je dobil za odgovor, vprašaj sošolce, zdaj pa – pazite to, ko napiše elektronsko sporočilo, dobi odgovor, dodatno razlago in dodatne vaje. Dostikrat dobi le nalogo in si dan naredi veliko bolj produktiven ter si za naloge vzame več časa in jih dejansko reši ter ne zgolj prepiše od sošolcev in rešitev na spletu.

Torej, kaj jim manjka. Ja, nam staršem je nadležno, ker so doma, še posebej tistim, ki delamo od doma, ali onim brezposelnim, ker nimaš časa zase, ker se ne moreš delati, da delaš, ker le imaš slabo vest, če te otrok opazuje, ko ves dan gledaš TV, in tudi porničev ne moreš v miru pogledati. Večini otrok, ki se znajo prilagoditi in niso kot ovce, ki samo sledijo nečemu, je fino, norijo pa starši.

Da, vsi oni, ki so stavkali tisti torek, si zaslužijo kazni, a če vsaj malo poznate slovensko zakonodajo, veste, da je vse skupaj le PR-zgodba. Mojega so tudi novačili, a ne v smislu, dajmo skupaj stopiti, da se končno odprejo šole, ampak zgolj, daj, pridi z nami, ker nam potem ni treba imeti pouka. In ni edini, ki so ga na ta način »novačili«. Moj ve, da bi imel do konca življenja »hausarest«, če bi šel, in da bi se lahko kar sam prijavil na CSD, ker bi mu kratil vse pravice.

Zahteval bi denarno kazen, polno, z vsemi stroški za odvetnika, ter ga poslal delat za evro na dan – pa naj odsluži. Podpiram, da se postavi za svoj prav, ampak ne mi pa nabijati o nečem, kar ni res.

Da se v to, kako nespoštljivo je to do tistih profesorjev in tudi učiteljev, ki se trudijo narediti tole zmedo čim bolj užitno, sploh ne spuščam.

Obnašamo se, kot bi živeli v kameni dobi, kot ne bi bilo telefonov, računalnikov, interneta. Pa ne mi govoriti, da nekje v Halozah nimajo interneta – beži no, to je zdaj novo, ker leto in pol nazaj so pa kako nalagali posnetke in gledali YouTube ter TikTok – kako? Hrčki so vrteli kolo, zdaj pa niso mogli kupiti novih, ker so bile trgovine zaprte in so stari pomrli?

Močno dvomim, da profesorji niso odgovarjali na elektronska sporočila, ker če je to res, prosim za njihova imena, ker jih bom osebno šel vprašat, zakaj tega niso naredili. Mislim pa, da je večja težava spisati: »Spoštovani profesor, danes mi pri vaši uri ni bilo jasno, kako ste pri drugem primeru tretje naloge prišli do rezultata, jasno mi je, da je treba izraz koreniti, ampak potem sem se izgubil. Bi mi lahko, prosim, pojasnili?« Za kaj takšnega je menda treba med uro biti zbran in zakaj že bi to naredil, če je lažje jamrati, kako je vse grozno.

Vsi skupaj smo razvajeni in smo ovce, da ni večjih. Ukvarjamo se s tem, kaj so vodilni naredili, rekli, a pozabljamo, da je njih nekaj sto, nas pa dva milijona, virus pa nekako ne loči med nami in njimi. Razložite mi, kako teh sto lahko okuži skoraj 200.000 oseb? Mi smo tisti, ki smo širili okužbe. Pardon, onih sto ima takšno moč, da je prepričalo ves svet, da imamo en virus.

Dajte se že vzeti v roke in začnite razmišljati s svojo glavo. Začnite pri sebi, ker imamo vsi tam največ dela, potem ko boste sami brezmadežni, pa si jemljite pravico kritizirati druge.