Parakolesar Anej Doplihar, ki mu po žilah teče bencin, pripravljen na nastop v Tokiu

Anej Doplihar si je nastop na paralimpijskih igrah v Tokiu priboril na svetovnem prvenstvu v parakolesarstvu na Portugalskem, kjer je bil v kronometru 17., v cestni dirki pa je dosegel 15. mesto.

Preberite tudi:

Igre v Tokiu se nadaljujejo – slovenska paralimpijska reprezentanca je pripravljena

28-letnik je po rodu iz Dornberka v Vipavski dolini, izučil se je za avtoserviserja in strojnega tehnika. Šport ga je od vedno privlačil. Najprej se je resno ukvarjal z motokrosom in to kar enajst let. Po hudi nesreči na zadnji dirki sezone 2017, v kateri je nanj padel motor, je pristal na invalidskem vozičku.

Ne glede na to, da se mu je življenje čez noč obrnilo na glavo, ni obupal. Z ročnim kolesarjenjem se je začel ukvarjati praktično takoj po vrnitvi z rehabilitacije in vse od takrat trdo dela in trenira, kar se kaže tudi na njegovih rezultatih. Sam zase pravi, da mu po žilah še vedno teče bencin, zato še vedno obiskuje dirke in se še vedno druži z ljudmi iz sveta motokrosa.

S svojim pozitivnim pristopom je tudi eden izmed junakov kampanje Nič mi ne manjka, v kateri sta združila moči Zveza za šport invalidov Slovenije-Slovenski paralimpijski komite ter sponzor Lidl Slovenija, ki skupaj z zvezo razvija tudi program Postani športnik, s katerim želijo vzpostaviti učinkovit dolgoročni sistem za večje vključevanje mladih invalidov v šport ter obenem dvigniti prepoznavnost pomena športa invalidov v slovenski javnosti.

Večji dosedanji športni uspehi Aneja Dopliharja:

• naslov pokalnega prvaka v MX125 R2 (2009),
• naslov državnega podprvaka v razredu MX2 (2015), 
• 33. mesto na dirki Svetovnega prvenstva MX2 v Švici leta 2016,
• naslov pokalnega prvaka v kategoriji MX OPEN in
• 2. mesto v kategoriji handbike na 24. Volkswagen Ljubljanskem maratonu (2019).

Znotraj parakolesarstva je več tekmovalnih skupin

S parakolesarstvom se lahko ukvarjajo športniki najrazličnejših vrst invalidnosti. Glede na svoje sposobnosti kolesarji vozijo običajno cestno kolo, ročno kolo, tricikel ali tandem. Zaradi različnih telesnih okvar so parakolesarji klasificirani v ustrezne tekmovalne skupine, in sicer glede na obseg tekmovalnih zmožnosti, ki izhajajo iz njihove okvare.

Športniki z okvaro hrbtenjače ali z amputiranimi spodnjimi udi kolesarijo z ročnimi kolesi (H1-H5), športniki z nevrološkimi okvarami oziroma poškodbami glave uporabljajo tricikle (T1, T2), športniki z nevrološkimi okvarami in amputiranimi okončinami kolesarijo s prilagojenimi cestnimi kolesi (C1 – C5), slepi in slabovidni športniki pa skupaj s partnerjem tekmujejo na tandemih (B).

Pri cestnem parakolesarstvu poznamo cestne dirke in vožnjo na čas (kronometer), ročni kolesarji pa se pomerijo tudi v štafeti. Dirke na velodromu so omejene zgolj na kolesarje na cestnih kolesih in tandemih, ki se pomerijo v šprinterskih in vzdržljivostnih disciplinah.

Anej Doplihar na paralimpijskih igrah v Tokiu tekmuje v kategoriji H3, ki bo na sporedu v torek, 31. avgusta (kronometer) in  v sredo, 1. septembra (cestna vožnja).