Črni petek, črn za denarnico in okolje

Črni petek ali s tujko Black Friday je še ena tistih reči, ki smo jih velikodušno uvozili iz Amerike (poleg Božička v rdečem plaščku in z belo brado, ki ima rad Coca-Colo). Gre za dan, ki sledi zahvalnemu dnevu (tega za čuda še nismo posvojili, prav tako ne pomilostitve prazničnega purana).

Morda vas bo zanimalo tudi:

Potrošništvo naše vsakdanje

Gre za dan, ko se cene v številnih prodajalnah drastično znižajo, zato nekateri črni petek imenujejo tudi otvoritveni dan za predbožično nakupovanje. V Ameriki se ta dan številne trgovine odprejo prej, kot običajno, in se zaprejo šele pozno v noč. Obstajajo pa tudi take trgovine, ki se prav nikoli ne zaprejo – govorimo seveda o spletnih trgovinah.

Vsega, kar je »poceni«, ne potrebujemo

Veliko krat se zgodi, da nas k nakupu privabi znak »ZNIŽANO«, in pogosto se za nakup odločimo, če to reč potrebujemo ali ne. Večja kot je številka, ki označuje popust, večja je tudi verjetnost, da bomo neko reč kupili.

Tudi naši trgovci so že v celoti osvojili taktike črnega petka. »Čeprav so nekatere ponudbe v okviru razprodaj res ugodne, niso vse tako “neverjetne”, kot se zdi na prvi pogled,« opozarjajo v Zvezi potrošnikov Slovenije. Pogosto so te “neverjetne” ponudbe dejansko enake ali pa celo dražje kot v običajnih dneh. Trgovci pa uporabljajo kar nekaj trikov »ustvarjanja pritiska« – gre za napise, kot so »zadnji izdelki« ali »ta izdelek si ogledujejo tudi druge stranke« in podobno.

Tudi, če je vsaka stvar poceni, se iz mnogo poceni zneskov nabere kar zajetna končna številka, zaradi katere imamo lahko kasneje težave. Če se nakupom nikakor ne morete odpovedati, je dobro, da si določite zgornji znesek, do katerega lahko zapravljate, brez, da bi se prihodnje dni morali spraševati, ali imate v denarnici še dovolj za kruh in mleko.

Prav tako ni dobro verjeti prvi ponudbi z oznako črni petek, ki se vam na spletu pripelje pred oči. Preverite, koliko ta izdelek stane pri drugih ponudnikih. Dobro je tudi vedeti, da v kolikor izdelek ni tak, kot ste ga pričakovali (ob naročanju na spletu je to dokaj pogosto), imate možnost, da izdelek v 14 dneh vrnete trgovcu, on pa vam mora vrniti kupnino. Veliko spletnih trgovcev ima rok za vračilo izdelkov še daljši, vendar preverite, ali to velja tudi na črni petek – z izjemnimi ponudbami včasih pridejo tudi izjemni pogoji.

Posebne taktike pa seveda niso v uporabi samo pri spletni prodaji. Občasno se zgodi, da na kakem izdelku pod listkom cene s popustom ostane stara cena, in občasno se celo zgodi, da je ta stara cena enaka ali nižja od »znižane«. Ste to že kdaj opazili?

Nasveti mreže EPC za trajnostno nakupovanje

V mreži Evropskega potrošniške centra (EPC) so pripravili nasvete za trajnostno naravnanost pri spletnem nakupovanju, ki pravijo takole:

• Izogibajte se impulzivnemu nakupu: Naredite nakupovalni seznam stvari, ki jih resnično potrebujete. Tako se boste izognili nepotrebnim dostavam in vračilom.
• Naredite ciljni izbor izdelkov: uporabite orodja, ki jih ima na voljo spletna trgovina (recimo tabela velikosti) in ocene drugih uporabnikov. Verjetnost, da bo nakup zgrešen, je na ta način manjša.
• Ustvarite si seznam želja: številne spletne trgovine ponujajo to funkcijo. Izdelke lahko označite in spremljate morebitne spremembe cen.
• Primerjajte cene: Ne verjemite slepo, da je cena izdelka s popustom tudi najboljša. Primerjajte cene v običajnih in spletnih trgovinah.
• Naročite se na novice izbrane prodajalne: Tako boste obveščeni o posebnih ponudbah vse leto.
• Odločite se za trajnostno dostavo naročenih izdelkov: nekatere spletne trgovine ponujajo okolju prijazno embalažo. Dogovorite se za želeni termin dostave, po možnosti se izognite delnim dostavam. Dostava do prevzemnega mesta je bolj trajnostna kot dostava do vašega praga.

Vpliv prekomernega potrošništva na okolje

Kakšen je vpliv prekomernega potrošništva na okolje, si v celoti težko predstavljamo. A morda bo v pomoč podatek, da je za izdelavo ene majice s kratkimi rokavi potrebnih 2700 litrov vode oziroma količina vode, ki jo ena oseba spije v dveh letih in pol. Pri večini elektronskih proizvodov se na kilogram proizvoda sprosti 10 kg CO2. Ko k temu prištejemo še embalažo in prevoze lahko z gotovostjo trdimo, da je vpliv potrošništva na okolje ogromen.

Po podatkih EcoCarta, podjetja, ki med drugim osvešča uporabnike, kako lahko znižajo ogljični odtis pri nakupih, je bil črni petek 2020 najbolj onesnaževalni izmed črnih petkov doslej, saj so potrošniki pri nakupovanju preko spleta porabili 9 milijard dolarjev, kar je 21,6 % več kot v prejšnjem letu.

Več globalne potrošniške porabe pomeni več izdelkov, ki se proizvajajo in pošiljajo, prevažajo po vsem svetu, oboje skupaj pa ima velik vpliv na ogljični odtis. Preteklo leto naj bi črni petek samo v Združenem kraljestvu povzročil 429.000 ton emisij toplogrednih plinov, kar je enako teža, kot jo doseže skupaj 61.308 slonov.

Črni petek je še ena tistih potez, ki spodbuja prekomerno potrošnjo, saj nas prepričuje, da potrebujemo več nepotrebnega, poceni blaga, narejenega iz netrajnostnih materialov vprašljive ali celo slabe kakovosti. Da moramo kupiti več, ker pač lahko. Tudi, če bomo ta izdelek zavrgli po eni uporabi ali pa ga morda sploh nikoli ne bomo uporabili.

Žal ponovne uporabe oziroma oblačil in drugih reči iz druge roke še nismo popolnoma osvojili, čeprav je tudi pri nekaterih izmed teh danes črni petek.

Črni petek je tudi še ena tistih potez, ki poglablja razliko med tistimi, ki si lahko kupijo prav vse in tistimi, ki si ne morejo privoščiti niti najosnovnejšega.