Steber demokracije trese epidemiološka slika: kako bodo glasovali volivci v karanteni in izolaciji?

Da so državnozborske volitve vse bližje, se čuti že na vsakem koraku. Plakati ob cestah postajajo vse bolj množični in direktni. Vzdušje v državnem zboru je vse bolj napeto, prav nič pa ne zaostajajo družabna omrežja. Še vedno pa vztraja tudi visoko število novo potrjenih okužb. Včeraj je bilo po podatkih NIJZ potrjenih 11.800 novih okužb s covidom-19.

Čeprav je pričakovati, da bo število prej ko slej upadlo, če zaradi drugega ne, že zato, ker bo večina prekužena, še vedno obstajajo dileme, kako zagotoviti volivcem, ki bodo na dan državnozborskih volitev v karanteni zaradi tveganega stika ali v izolaciji, da bodo lahko oddali svoje glasove.

O tem Državna volilna komisija (DVK) razmišlja že od sredine januarja. Kot smo že poročali, so bili v igri trije scenariji. V tem tednu pa je DVK sprejela odločitev, da bodo volivci, ki bodo na dan prihajajočih državnozborskih volitev v karanteni zaradi tveganega stika, lahko volili na voliščih skupaj z ostalimi volivci, torej predvidoma med sedmo in 19. uro. Pri tem bo posebna pozornost usmerjena v dosledno upoštevanje zaščitnih ukrepov.

Tisti, ki se bodo znašli v izolaciji vsaj pet dni pred volitvami, bodo lahko, tako kot drugi, ki na volišča ne morejo, poslali vlogo za glasovanje po pošti. V tem primeru bodo svoj glas morali oddati po pošti tudi, če bi vmes covid-19 že preboleli in bi si formalno lahko skrajšali izolacijo.

Kako bodo volili tisti, ki se bodo znašli v izolaciji tik pred volitvami (torej manj kot pet dni do volitev), se še ne ve. Odločitev o tem bo DVK sprejela najpozneje 25 dni pred volitvami. Do takrat, tako upajo na DVK, bo že bolj znano kakšna bo na dan volitev aktualna epidemiološka slika in koliko ljudi bo v izolaciji.

Pri tem bo »treba tehtati na eni strani med načelom sorazmernosti pri posegu v posameznikovo pravico do uresničevanja volilne pravice ter na drugi strani pravico do varstva pred nalezljivimi boleznimi in okužbami«, so zapisali na DVK.

Na odločitev naj bi vplivala tudi aktualna epidemiološka slika, oziroma ali bo predvideno število okuženih tako veliko, da bi, če jim oddaje glas ne bi omogočili, to lahko vplivalo na izid in legitimnost volitev. A ne najti odgovora na to vprašanje – kako naj volivci, ki so v izolaciji, oddajo svoj glas – je zagotovo (ne glede na število volivcev v izolaciji) neupoštevanje dejstva, da je volilna pravica steber demokracije in ena temeljnih človekovih pravic, pa tudi 43. člena Ustave RS, ki pravi: »Vsak državljan, ki je dopolnil 18 let, ima pravico voliti in biti voljen«.

Med možnimi rešitvami je bil tudi predlog, da bi volišča delovala do 19. ure kot doslej, po tem času pa bi se glasovanja udeležili volivci, ki jim je odrejena izolacija. Ti bi lahko glasovali od 19.15 do 21.15. S tem pa se sproža nova vrsta dilem. Državni sekretar ministrstva za zdravje Franc Vindišar je zavrnil možnost, da bi ministrstvo za zdravje dovolilo, da bi lahko tisti, ki so bolni in torej širijo okužbe, hodili naokoli, da bi lahko med 19. in 21. uro volili po vsej državi. Da taka rešitev ni primerna, se je strinjala tudi svetovalna skupina za covid.

Prav tako je med možnimi scenariji tudi glasovanje na domu, pri čemer DVK skrbi, da bi ob zelo velikem številu zahtev za glasovanje na domu lahko imeli težavo z zagotavljanjem t. i. letečih volilnih komisij. Zaradi slabih izkušenj pri glasovanju na referendumu o vodah pa so že sprejeli odločitev, da bodo morali vsi, ki bodo zaradi zdravstvenih težav zaprosili za glasovanje na domu, predložiti ustrezno zdravniško potrdilo.

Končna odločitev pa bo, kot že rečeno, znana najkasneje 25 dni pred volitvami oziroma do konca marca. Na mizi ministrstva za finance pa je tudi predlog DVK, da se zaradi izpostavljenosti epidemiološkim razmeram državljanom, ki bodo delali na voliščih, in okrajnim volilnim komisijam volilnih enot določi dodatek v višini deset odstotkov, članom volilnih odborov pa 25 odstotkov.