
Državna volilna komisija (DVK) je na včerajšnji seji odprla razpravo o možnih oblikah glasovanja volivcev, ki bodo na dan glasovanja v karanteni ali izolaciji. Razpravljali so o različnih možnostih, naslednji teden pa bodo organizirali sestanek z ministrstvom za zdravje, Nacionalnim inštitutom za javno zdravje (NIJZ) in strokovno skupino za covid-19. Po tem posvetu bodo predvidoma teden dni preden začnejo teči volilna opravila sprejeli odločitve.
Jutri se bodo člani DVK udeležili tudi pogovora pri predsedniku republike Borutu Pahorju. Na tem pogovoru jih bo uradno obvestil o svoji odločitvi o razpisu letošnjih rednih volitev v DZ. Razpisal naj bi jih 9. februarja, volilna opravila pa naj bi začela teči 14. februarja. Odločitev o načinu volitev za tiste, ki bodo na dan volitev v karanteni ali izolaciji, tako lahko pričakujemo okoli sedmega februarja.
Predsednik DVK-ja Dušan Vučko je dejal, da ne glede na situacijo v državi ne obstaja epidemiološki scenarij, po katerem volitev ne bi bilo. »Volitve bodo, ker morajo biti,« je bil jasen.

Vir slike: Primorske novice.
Možni scenariji volitev za volivce v karanteni ali izolaciji
V kolikor vsi ljudje ne bi imeli možnosti uveljaviti svoje volilne pravice, je legitimnost volitev postavljena pod vprašaj. Zato je tudi že jasno, da za vstop na volišče ne bo veljal pogoj PCT.
Med možnimi scenariji so na DVK razpravljali o glasovanju na domu, glasovanju po pošti ali o podaljšanju časa odprtja volišč na dan volitev. Vsi ti načini spadajo med rešitve, ki jih dopušča obstoječa zakonodaja. Za kakršnokoli spremembo Zakona o volitvah v državni zbor (ZVDZ) je v državnem zboru potrebna dvotretjinska večina, ki bi jo bilo v danem trenutku izredno težko doseči, pa tudi časa ni več veliko.
Pobuda o glasovanju na domu predvideva, da bi na volilni dan volivce v karanteni ali izolaciji na domu obiskala volilna komisija. To bi bil velik logistični zalogaj, poleg tega pa bi morali biti člani volilnih komisij oblečeni v posebno zaščitno opremo (skafandre). Pri tem pa so nekateri člani DVK opozorili, da se morda nekateri člani volilnih odborov ne bodo želeli izpostavljati večjemu tveganju, če bi morali na domu obiskati okuženega volivca.

Vir slike: prlekija.on.net.
Pobuda o glasovanju po pošti predvideva, da bi lahko vsi volivci, ki bodo v karanteni ali izolaciji, za glasovanje po pošti zaprosili pet dni pred volitvami. V kolikor bi bil volivec napoten v izolacijo ali karanteno manj kot pet dni pred volitvami, bi mu bila kratena pravica do glasovanja – saj se ne bi mogel prijaviti pravočasno.
Zadnji predlog rešitve je podaljšano glasovanje na dan volitev do 23. ure, da bi prihajalo do čim manj stika med ljudmi. Po tem scenariju bi 24. aprila med 19. in 23. uro na volitve prišli tudi tisti, ki bodo ta dan v karanteni ali izolaciji. Za to izjemo pa bi bilo treba sprejeti tudi izjemo v vladnem odloku.
Kaj pa v primeru, če bodo karanteno ali izolacijo napoteni člani volilnih odborov?
Posebno zagato predstavlja tudi sama zasedba volilnih odborov na volišču. Kaj storiti, če bo član volilnega odbora okužen tik pred volitvami in ga ne bo mogoče nadomestiti? In kako v tem primeru zagotoviti, da se bo volišče odprlo ob 7. uri zjutraj?
ZVDZ določa, da lahko politične stranke najkasneje v petnajstih dneh po razpisu volitev dajo svoje predloge za imenovanje predsednika in članov volilnega odbora ter njihovih namestnikov okrajni volilni komisiji. V kolikor bodo volitve razpisane 9. februarja morajo biti predlogi oddani do 24. februarja. Po tem, ko jih okrajna volilna komisija imenuje, je organizirano tudi izobraževanje članov volilnih odborov, in sicer najmanj za predsednika in namestnika predsednika, ki sta se dolžna izobraževanja tudi udeležiti. Volilni organi morajo biti za opravljanje dela sklepčni, kar pomeni, da morata biti prisotna dva člana ali namestnika članov in predsednik ali namestnik predsednika.
Časa je bolj malo, a rešitve bo treba najti. Volitve namreč v vsakem primeru bodo.