Europol: posel s ponarejenimi in piratskimi izdelki cveti
Najnovejše poročilo, ki sta ga skupaj pripravila Europol in Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO), nakazuje, da se je distribucija ponarejenega blaga med pandemijo covida-19 močno povečala.
Poleg tega, da so kazniva dejanja s področja intelektualne lastnine (IP) gospodarsko škodljiva, predstavljajo grožnjo tudi za zdravje in varnost potrošnikov, saj se poleg ponarejenih oblačil in luksuznih izdelkov povečuje tudi trgovina z zdravju škodljivimi izdelki, kot so ponarejena zdravila, hrana in pijača, kozmetika in igrače. Uvoz ponarejenega in piratskega blaga je bil v letu 2019 vreden 119 milijard evrov, kar predstavlja 5,8 odstotkov vsega blaga, ki vstopi v Evropsko unijo.
V zadnjih letih so bili odkriti številni ponarejeni farmacevtski izdelki, od zdravil do osebne zaščitne opreme in obraznih mask. Proizvodnja takih izdelkov zdaj pogosto poteka v ilegalnih laboratorijih znotraj EU. Te je oblastem težko najti, oskrbujejo pa več distributerjev.
Vir slike: Wikidata.
Tudi proizvodnja nezakonitih živilskih proizvodov, zlasti pijač, je postala bolj profesionalna in izpopolnjena. Na področju živil so še vedno pogoste tudi kršitve zaščitenih geografskih označb.
Oblačila, dodatki in luksuzno blago pa ostajajo med najbolj priljubljenimi kategorijami izdelkov za ponarejanje. Promovirajo s prodajo v živo, video posnetki in sponzoriranim oglaševanjem na družbenih omrežjih, kjer na kupce ciljajo s popusti oziroma izjemno nizkimi cenami ponarejenih izdelkov prestižnih blagovnih znamk.
Trenutno se večina ponarejenega in podstandardnega blaga proizvaja zunaj EU, vendar pa obstajajo znaki, da se proizvodnja vse pogosteje odvija tudi v državah članicah. Pogosti zasegi ponarejenega embalažnega materiala in polizdelkov na mejah jasno kaže na prisotnost proizvodnih obratov v EU – nekateri skrbijo za delno sestavljanje, drugi pa za celoten proizvodni cikel, so zapisali v poročilu.
Vir slike: Greek Reporter.
Dobra polovica vseh ponarejenih izdelkov prihaja iz Kitajske, sledi pa ji Grčija, iz koder izvira dobrih 22 odstotkov izdelkov. 10,8 odstotkov jih pride iz Hongkonga, za nekaj desetink manj pa iz Turčije.
Ponarejevalci izkoriščajo tudi svetovno pomanjkanje polprevodniških čipov. Mobilni telefoni, njihovi dodatki in sestavni deli so med najbolj ciljanimi kategorijami blaga s strani prevarantov.
Ponarejene igrače niso predmet strogih varnostnih testov, ki jih zahteva zakon, in nimajo opozoril ali nasvetov na embalaži, kar lahko izjemno poveča nevarnost izdelka. Z nedovoljeni elektronski izdelki tvegamo pregrevanje in električne okvare. Nepravilnosti, kot so slabe povezave vtičnic, lahko povzročijo celo požar.
Spletna mesta, ki nezakonito distribuirajo avdiovizualne vsebine, gostujejo na strežnikih po Evropi, Aziji in na Bližnjem vzhodu. Kriminalci, ki delujejo na tem področju, spretno uporabljajo napredne tehnične protiukrepe.
Vir slike: China Daily.
V nekaterih primerih je piratstvo digitalne vsebine povezano z drugimi dejavnostmi kibernetskega kriminala, kot so kriptovalute ali distribucija zlonamerne programske opreme. »Pirati« izkoriščajo nove tehnologije za prikrivanje digitalnih sledi in uporabljajo proxy storitve za ustvarjanje omrežij, ki se lahko skrijejo pred oblastmi.
Kako prepoznati ponaredek?
Spletni portal originalen.si, s katerim upravlja Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino, trenutno gospodarsko škodo zaradi ponarejenih izdelkov ocenjuje na 215 milijonov evrov letne izgube prodaje ter 1.979 izgubljenih delovnih mest.
Z nakupom ponaredkov tvegamo, da bomo podprli organizirane kriminalne združbe, opozarjajo na spletni strani. Te so lahko vpletene v utajo davkov, trgovanje z drogami, orožjem in ljudmi ter terorizem.
Vir slike: Europol.
Kako torej lahko prepoznamo ponaredek? Kot prvo se moramo osredotočiti na ceno. Je cena izdelka nenavadno nizka? Na internetu obstaja veliko spletnih mest, ki ponujajo izdelke prestižnih znamk po sumljivo nizkih cenah, nesorazmernih s cenami na trgu. Je mogoče, da je Gucci denarnica znižana na 20 evrov?
To je prva varovalka pri prepoznavanju ponaredkov, opozarjajo pri Uradu za intelektualno lastnino. Prav cena je tista, s katero nas želijo prodajalci ponarejenih izdelkov čimprej ujeti in prepričati v nakup.
Pomembno je, da smo pozorni tudi na kakovost izdelka, saj je lahko ta seveda slabša. Ponaredek lahko izdajo podrobnosti, kot so površni in neenakomerni šivi pri tekstilnih in usnjenih izdelkih, materiali slabše kakovosti, napačna umestitev deklaracije izdelka ali narobe zapisano ime znamke. Usnje mora imeti vonj po usnju, ponarejeni kozmetični izdelki in parfumi pa imajo lahko zelo močan sintetičen vonj.
Originalni izdelki priznanih znamk se ne prodajajo na plažah, tržnicah in pri uličnih prodajalcih, težje pa se je znajti na spletnih mestih. Zato lahko ponarejene izdelke izda že samo prodajno mesto.
Spletna stran originalnega proizvajalca velikokrat prinaša informacije o tem, kdo in kje prodaja njihove izdelke in kdo so pooblaščeni prodajalci.
Naslednja postaja je pregled embalaže. Originalen izdelek bomo namreč vedno našli v originalni embalaži. Je prispel v ceneni, poškodovani ali obrabljeni embalaži, brez embalaže ali oznake proizvajalca? Je logotip umeščen na pravem mestu? Je ime znamke črkovano pravilno, so navodila napisana le v neevropskih jezikih? Vsebuje deklaracija slovnične napake, ali je napisana v polomljeni slovenščini?
Powered by Contextual Related Posts
